Na delovnem mestu preživimo ogromno časa, zato je prav, da karseda poskrbimo za udobje, pri tem pa ne smemo pozabiti niti na naša stopala. Različni poklici zahtevajo različno obutev. Ji namenjamo dovolj pozornosti? Kako jo pravilno izbrati? S kakšnimi težavami se soočamo, če obutev ni kakovostna? Za pojasnila smo prosili prof. dr. Metodo Dodič Fikfak, dr. med. predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana.

Avtorica: Katja Štucin

Kakšna mora biti delovna obutev, je pravzaprav zakonsko določeno. Kaj je iz zdravstvenega vidika najpomembnejše vedeti o tem?

Pravni akti predpisujejo samo okvirno, kakšna obutev je potrebna za katero delo, predpisi pa se nanašajo le na varnost. O ergonomski obutvi, ki predstavlja varnost in udobje, ni predpisanega ničesar. Tudi na našem tržišču jo le redko najdemo. Pri ergonomski obutvi je treba upoštevati vsaj štiri dejavnike: dolžina stopala, višina stopalnega loka, največja širina stopala in seveda kot med stopalom in podkolenjo. V zadnjem času se upošteva vse več drugih antropometrijskih mer stopala, največkrat se jih izmeri kar z laserjem v obliki 3D-slike, ki je dejansko slika individualnega stopala. Če proizvajalci naredijo veliko takih slik, lahko oblikujejo tipe obutve enake številke (dolžine), ki pa se razlikujejo po denimo širini (najpogosteje), stopalnem loku, itd. Kupec nato poskusi, kateri tip mu najbolj ustreza. Če imate dovolj denarja, kot nekateri profesionalni športniki, vam seveda lahko izdelajo čevelj po meri. Ločevati moramo nogo, ki stoji na miru in opravlja statično mišično delo, ki ni isto kot noga med gibanjem, zato so trenutno velika prizadevanja posvečena prav oblikovanju obutve za nogo v gibanju. Tu še ni vse dorečeno.

Omenili nismo še materiala, ki je izjemno pomemben, saj mora dovoliti koži, da diha, tako da se vlaga na njej ne zadržuje in ustvarja odličnih pogojev za razvoj glivic in okužb, itd. Pri nakupu moramo torej najprej vedeti, za kakšno delo kupujemo obutev, kako dolgo bomo v povprečju na dan obuti v tej obutvi in končno, kaj je naš cilj: biti lep ter privlačen in posledično trpeti v preozki obutvi in peti ali čim manj misliti na obutev med delom, ker je to »del obleke«, ki te ne sme obremenjevati. Ko to razčistimo, sledi nakup. Svetujem, da poskusite več tipov obutve (npr. če imate vse prste enako dolge, bo oblika obutve drugačna, kot če imate najdaljši drugi prst na nogi in seveda spet drugačno, če imate najdaljši prvi prst na nogi), če imate široko stopalo, bo spet potreben drugačen tip obutve. Poiščite trgovca in mu natančno povejte, kaj iščete (dolgo in ozko stopalo za prste, ki so enako dolgi), nato poskusite.

Če smo v službi veliko na nogah, kot radi rečemo, se mnogokrat pojavljajo težave. Do česa vse lahko pride?

Težave, ki jih imamo zaradi obutve, so zelo raznolike in odvisne od tipa in načina dela. Najpogosteje imamo otiščance, hladne noge zaradi motenega krvnega obtoka, lahko je zaradi neustreznega čevlja porušeno ravnotežje cele hrbtenice in imamo bolečine v križu, lahko se pojavijo otekline v gležnjih in na goleni, nezračna obutev lahko povzroči znojenje in razvoj glivic med prsti nog, o delu v petkah tudi v zdravstvenih domovih in bolnišnicah ne bom govorila, zgodilo se je že preveč zlomov kolkov, itd.

Nam lahko nanizate nekaj priporočil, kako odpravljati opisane težave? Kako se lahko čim hitreje regeneriramo in izboljšamo počutje stopal?

Predvsem je treba kupiti pravo in prilagojeno obutev, ki nog ne bo utesnjevala, tudi ko bodo rahlo otekle od večurnega stoječega dela, ki bo udobna, podložena in zračna. Če v obutvi predvsem stojimo, bo veliko pomenilo nogi, če se bo razgibala, hodila in tako razbremenila odvečne vode, otekline, če noga hodi, potrebuje na koncu dneva počitek, kopel in nego, itd.

Ženske na določenih delovnih mestih kljub vsemu večinoma nosijo čevlje s petami. Kaj svetujete njim, da bi se izognile bolečim stopalom pa tudi ostalim posledicam?

Čevelj s petkami ni ustrezen za nobeno delovno mesto. Tudi ozaveščene menedžerke, ki morajo biti urejene, imajo vedno v omari ustrezen par čevljev s petko za primer, ko to potrebujejo, nikakor pa niso v takih čevljih skozi ves dan. Velikokrat tako vprašanje postavljajo natakarice. Nošnja petk običajno vleče za seboj tudi nošnjo ozkih kril, ki pa onemogočajo skoraj vsako priklanjanje in pravilno dvigovanje bremen, da o zdrsih ne govorim. Petke porušijo ravnotežje hrbtenice, težiščnica telesa se pomakne naprej, mišice hrbta morajo opravljati bistveno večje delo, da hrbtenico zadržijo v pokončnem položaju. Kmalu zaboli križ, itd. Torej, lahko smo si všeč tudi brez petk, pa še manj utrujene bomo. Skratka, vsekakor v petah ne delamo. Priporočena višina pete je 2,5 cm, največ do 5 oziroma 7 centimetrov. Pete morajo biti široke, težiščnica telesa pa mora ostati med skočnima sklepoma.

Ob tem lahko izpostavim tudi vprašanje, ali vezalke potrebujemo ali je bolje imeti zapenjanje na ježka, kar je stvar higiene in izpostavljenosti na delovnem mestu. Na vezalkah se lahko nabirajo onesnaževalci z delovnega mesta. Svetujem torej, da tako ženske kot moški najprej pomerite velikost čevljev, ki jih boste nosili na delu. Z njimi nekaj časa hodite, jih imate obute ali z njimi poskusite delati. Če to ni mogoče, si vzemite čas v trgovini in z njimi hodite, da vidite, kje čevelj čutite, poskusite drugega, itd.

V Pravilnik o osebni varovalni opremi (Uradni list RS, št. 56/99), ki jo delavci  uporabljajo pri delu, je vključen tudi okviren seznam osebne varovalne opreme, med to tudi varovala za noge. Izpostavljeni so nizki čevlji, gležnjarji, polovični škornji, varovalni škornji, čevlji, ki jih je mogoče hitro odvezati ali odpeti, čevlji z dodatno varovalno kapico, čevlji in vrhnji čevlji s podplati, odpornimi proti vročini, proti vročini odporni čevlji, škornji in vrhnji škornji, proti tresljajem odporni čevlji, škornji in vrhnji škornji, protistatični čevlji, škornji in vrhnji škornji, izolacijski čevlji, škornji in vrhnji škornji, varovalni čevlji za delo z verižno žago, cokle, ob tem pa še varovala za kolena, odstranljiva natikalna varovala in gamaše.

Kako je delovna obutev urejena v praksi?

V različnih organizacijah imajo delovno obutev urejeno glede na dejavnost in potrebe za zaščito delavcev, seveda v skladu s slovensko zakonodajo, ki določa, kako je to urejeno denimo v tovarnah, v gozdu pa tudi v zdravstvenih ustanovah. Kot primer smo izbrali slednje in za oris podrobnejšega stanja poprosili vodjo službe za varnost in zdravje pri delu v UKC Ljubljana, mag. var. Rudija Bunca, dipl. var. inž.

Kot rečeno, različni poklici terjajo različno obutev. Obstajajo pri vas kakšni kriteriji oziroma priporočila o tem?

Delovna obutev je za UKC Ljubljana določena za vsa delovna mesta v internem aktu Pravilnik o delovni obleki, obutvi in osebni varovalni opremi.

Moramo poleg udobja in videza zagotoviti še kakšnim tehničnih lastnostim, da lahko govorimo o kakovostni delovni obutvi?

Delovna in zaščitna obutev mora izpolnjevati kriterije po veljavnih evropskih standardih EN ISO 20345 in 20347. Delovna in zaščitna obutev se nabavlja prek javnih razpisov, kjer so postavljeni natančni strokovni kriteriji (antistatičnost, blaženje energije v petnem delu, vpijanje vode, drsnost, zaščita prstov in gležnja, zračnost, odpornost na prebod, zaščitna kapica, itd.) za različne vrste obutve za različne dejavnosti.

Pa se ustavimo še pri udobju. Predstavljamo si, da bolj kot je obutev mehka, bolj nam bo udobno. Je res tako?

Prvotni namen delovne obutve je zagotoviti varnost in zdravje pri delu oziroma preprečiti poškodbe in zdravstvene okvare pri delu pred udobjem med nošenjem. Nošenje obutve na delovnem mestu, ki ne ustreza tem zahtevam za delovno in zaščitno obutev, ni v skladu z normativi za varnost in zdravje pri delu, zato takšna obutev ni primerna za uporabo na delovnem mestu.

Že nekaj časa so neizmerno popularni crocsi, ki jih lahko opazimo pri številnih skupinah delavcev. Je to primerna delovna obutev?

Med številnimi modeli crocsov, ki so večinoma namenjeni za prosti čas, obstaja tudi en model, ki ima pridobljen certifikat o ustreznosti, da se ga lahko uvršča med delovno obutev po predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji.

S primerno obutvijo rešil težave s stopali

Samostojni podjetnik, 40-letni slikopleskar z Gorenjske, je imel kar nekaj težav s stopali, saj navadno fizično dela najmanj deset ur na dan. Med omenjenim urnikom si privošči pol ure, namenjene za malico in počitek, preostali čas pa je večinoma ‘na nogah’. Svoje delo ima rad, vendar so ga težave s stopali v preteklosti že začele zelo bremeniti. »Boleli so me podplati, zatekale so mi noge, imel sem trdo kožo, potila so se mi stopala, posledično je bil vonj seveda neprijeten, skratka, zvečer sem komaj čakal, da bom prišel domov, sezul čevlje in si privoščil kopel,« pojasnjuje slikopleskar in dodaja, da je ob pogovoru s kolegi začel ugotavljati, da se to dogaja zaradi neprimerne obutve in da to ni nujno zlo poklica, ki ga opravlja. »Nosil sem čevlje, ki so sicer namenjeni za prosti čas, saj so se mi zdeli udobni in dovolj močni, da so pri mojem delu opravili zaščitno funkcijo.« Tako so se med polurno malico pogovarjali s kolegi, si izmenjali mnenja in prišli do določenih spoznanj. »Po priporočilu sodelavca sem se odločil za nakup delovnih čevljev slovenskega proizvajalca, ki ustrezajo našemu načinu dela. So usnjeni z gumijastim podplatom. Jaz sem sicer kupil takšne brez kapice, ker me ta ovira, če delam na kolenih. Zamenjal sem tudi vse nogavice in se odločil za naravne materiale.« Težave je na tak način večinoma odpravil, zato svetuje vsem, ki intenzivno fizično delajo po več kot osem ur na dan, da naj posebno pozornost namenijo delovni obutvi, saj se določene težave res lahko povsem preprosto odpravijo in delo ponovno postane užitek.

Januar 2017