O tem, ali mraz res poslabša revmatske bolečine in kako lahko sami prispevamo k boljšemu počutju smo se pogovarjali z dr. Alešem Ambrožičem, specialistom interne medicine in revmatologije.

Kronična vnetna revmatska obolenja

Zakaj gibanje pomaga pri vnetnih obolenjih?

• Ljudem z vnetnimi revmatskimi boleznimi pogosto gibanje blaži bolečine.
• Med mirovanjem in počitkom sklepi zatečejo, jutranja okorelost pa je zaradi nabiranja tekočine večja.
• Gibanje spodbuja prekrvavitev, zmanjšuje oteklino in poskrbi za hitrejše »odplavljanje« vnetnih procesov.

Vpliv mraza na vnetje

• Ni enotnega pravila: nekaterim bolnikom hlad ustreza, drugim poslabša počutje.
• Hlad sicer zmanjšuje pretok krvi skozi vneti sklep, kar lahko zmanjša bolečino in oteklino.
• Ni res, da bi mraz povzročal ali vzdrževal »revmo«. Telo se na zmerno izpostavljenost hladnemu okolju lahko celo pozitivno odzove (t. i. eustres).

Jesensko-zimsko obdobje in duševno zdravje

Povezanost z depresijo

• Pri bolnikih z vnetno revmatsko boleznijo se pogosteje pojavi depresivno razpoloženje.
• Krajši dnevi in manj svetlobe lahko poslabšajo simptome, saj telo ne prejema dovolj infrardeče in modre svetlobe, kar vpliva na cirkadiani ritem in proizvodnjo energije (ATP) v mitohondrijih.

Zakaj je jutranji sprehod koristnejši od poležavanja?

• Tudi v sivih dneh ima zunanja svetloba (zlasti modri in rdeči spekter) pomemben vpliv na bujenje, energijo in razpoloženje.
• Hoja in druga zmerna telesna dejavnost spodbujata sproščanje endorfinov, ki pomagajo pri uravnavanju bolečine in razpoloženja.

Pomen gibanja in življenjskega sloga

Zakaj bolnike pogosto boli, a morajo kljub temu ostati aktivni?

• Vnetni procesi in uporaba glukokortikoidov povzročajo izgubo mišične mase.
• Edini način za ohranjanje ali povečevanje mišične mase je redna vadba (aerobna + vadba za moč).
• Gibanje samo po sebi deluje protivnetno (mišice izločajo miokine), hkrati pa preprečuje nabiranje visceralne maščobe, ki spodbuja vnetja.

Koliko gibanja potrebujemo?

• Priporočila WHO: vsaj 150 minut srednje intenzivne aerobne vadbe na teden + vsaj 2-krat tedenska vadba za moč.
• Počasen začetek in postopno stopnjevanje zahtevnosti ali hitrosti (npr. najprej hitra hoja, nato krajši teki).

Degenerativna (nevnetna) revmatika

Osteoartroza in mraz

• Osteoartroza je obrabna bolezen sklepov: hrustanec se tanjša, razvijajo se kostni izrastki (osteofiti).
• Pri osteoartrozi pogosto koristi toplo, saj toplota razmehča obsklepna tkiva, razgibavanje je lažje.
• Jutranja okorelost je krajša kot pri vnetnih obolenjih, a dolgoročno prav tako pomaga lahka in redna vadba.

Dober dostop do revmatologa in sodobnih zdravil

Vnetna revmatska obolenja so bolje zdravljena kot kadarkoli prej, s hitro napotitvijo in kakovostnimi zdravili.

• Bolniki imajo pri nas relativno kratek čas čakanja (v nekaj mesecih) na revmatološki pregled, če je sum utemeljen.
• Vendar zdravila niso vse – pomembno je, da bolnik sam skrbi za redno telesno dejavnost, prehrano in obvladovanje stresa.

Bolnik je ključni soudeleženec zdravljenja

Revmatske bolezni niso samo »kemija«, ampak tudi »fizika«. Zdravnik lahko pomaga z zdravili, a končni uspeh zdravljenja v veliki meri določa bolnikova pripravljenost na spremembo življenjskega sloga (gibanje, prehrana, spanje). Mraz ni sam po sebi sovražnik, pogosto pa je krivo pomanjkanje gibanja in sončne svetlobe v daljšem, hladnejšem obdobju. Vlagajmo v svojo telesno pripravljenost, izbirajmo polnovredno prehrano in ostanimo aktivni – tudi, če se nam zdi, da nas boli vsaka kost.