Kronična bolezen ven (v nadaljevanju KBV) oz. kronično vensko popuščanje, ki nastane zaradi povišanega tlaka v venah spodnjih okončin, je precej razširjeno obolenje med prebivalstvom razvitega sveta. Epidemiološke študije kažejo, da ima kronično bolezen ven v razvitem svetu 25–35 % prebivalstva, po 60. letu starosti pa kar polovica populacije.

Avtor: Mateja Lisjak, dr. med., specialistka dermatovenerologije

 

Razširjene in poškodovane vene spodnjih okončin ali varice nikakor niso samo lepotna težava ali nevšečnost, temveč resno obolenje s težkimi posledicami, če niso pravočasno in pravilno zdravljene. V toplem vremenu v poletnih mesecih se težave, ki so posledica kroničnega venskega popuščanja, običajno povečajo.

Po venah odteka uporabljena, s kisikom in hranili osiromašena kri nazaj proti srcu in pljučam. Da kri teče v pravi smeri in ne pride do povratnega toka, skrbijo mišična črpalka nog in zaklopke v venah, ki se nahajajo na vsakih 4–5 cm vene. Ločimo globok in povrhnji venski sistem, ki sta povezana preko manjših ven, ki prehajajo skozi mišično ovojnico.

 

Zakaj nastane bolezen?

Natančen mehanizem nastanka kronične bolezni ven še ni povsem pojasnjen, znano pa je, da so simptomi in znaki kronične bolezni ven posledica popuščanja venskih zaklopk zaradi vnetnega procesa na samih zaklopkah in žilni steni ter razširitve venske stene in lumna vene, zaradi česar pride do povratnega toka venske krvi nazaj od srca proti periferiji in povišanega tlaka v venah in kapilarah.

Od dejavnikov tveganja za nastanek KBV je pomembna dedna nagnjenost (če ste ženska in je imel eden od staršev KBV, obstaja trikrat večje tveganje, da boste tudi vi imeli KBV, če sta imela oba starša KBV, pa je verjetnost štirikrat večja). K nastanku KBV poleg dednosti prispeva današnji način življenja s premalo gibanja, veliko sedenja in nepravilno prehrano. Pomembni so tudi hormoni. Simptomi in znaki KBV se pogosto pojavijo ali poslabšajo med nosečnostjo ali jemanjem hormonskih kontracepcijskih sredstev in seveda pri preveliki telesni teži. Pripomorejo tudi nezdrave razvade, na primer kajenje. Kronična venska bolezen je lahko tudi posledica flebitisa, vnetja žilne stene in venske tromboze.

 

Občutek težkih nog

Simptomi oz. subjektivne težave se običajno pojavijo pred vidnimi kliničnimi znaki. Značilni simptomi so: občutek težkih in oteklih nog, tope in pekoče bolečine, srbenje, krči v mirovanju, nemirne noge. Kmalu se jim pridružijo še klinični znaki: zvite in razširjene podkožne vene, otekanje nog, hiperpigmentiranost kože in v težjih primerih tudi zelo boleče razjede.

 

Oteklina izgine čez noč

Za otekanje pri kronični bolezni ven velja, da oteklina sprva izgine preko noči. Otekanje nastane zaradi iztekanja z beljakovinami bogate serumske tekočine iz kapilar v medcelični prostor v tkivih in posledica je kronično vnetje. Nastane t.i. hipostazični dermatitis. Včasih je oteklina tako huda, da tekočina mezi iz kože. Spremembe v obarvanosti kože so posledica izstopanja eritrocitov in hemoglobina iz kapilar v kožo in podkožje. Če vnetje traja dlje, pride do fibroze in t.i. atrophie blanche ali belih brazgotin ter lipodermatoskleroze.

Otekle in boleče noge se lahko pojavijo tudi pri drugih obolenjih. Treba je izključiti bolezni srca, ledvic in ščitnice. Lahko se pojavijo tudi ob oviranem pretoku limfe iz okončin, pogosto po poškodbah nog ali operacijah v trebuhu.

Ljudje s kronično boleznijo ven so zaradi slabšega pretoka bolj nagnjeni h glivičnim okužbam stopal in kože v dimljah.

Če ima kdo v vaši družini kronično vensko bolezen, je smiselno, da se z zdravnikom specialistom že ob pojavu prvih simptomov pogovorite o ustrezni preventivi napredovanja bolezni.

 

Lahko se pojavijo zapleti

Če se žilna stena vname in zamaši s krvnim strdkom (tromb), nastane tromboflebitis, ki se kaže z otrdelo bolečo veno in vnetjem kože.

Resen zaplet venskega popuščanja in upočasnjenega pretoka venske krvi je globoka venska tromboza z možnimi posledičnimi pljučnimi embolijami. Pokaže se kot boleča nenadna oteklina spodnje okončine. Koža je običajno modrikasta z močno razširjenimi venami. Bolnik je prestrašen in ima pospešen srčni utrip. Potrebno je takojšnje ustrezno zdravljenje s kratkoelastičnimi povoji in nizkomolekularnim heparinom.

Stanje venskega žilja zdravnik prikaže z ultrazvočno doppler preiskavo, ki prikaže velikost ven in smer ter hitrost toka krvi. Preiskava je neivazivna in neboleča ter nujno potrebna ob sumu na globoko vensko trombozo.

 

Kako poteka zdravljenje?

Najpomembnejši in najučinkovitejši način zdravljenja je ustrezna kompresija, pravilno povijanje z elastičnimi povoji oz. pravilno nošenje ustreznih medicinskih kompresijskih nogavic, ki naj bodo narejene po meri. S kompresijo pomagamo mišični črpalki, da učinkoviteje potiska vensko kri v pravo smer. Elastične povoje in kompresijske nogavice je treba namestiti že takoj zjutraj, še preden prizadeta oseba vstane.

Že pred nastankom kliničnih znakov, ob prvih pojavih subjektivnih simptomov (občutek težkih nog, nočni krči, pekoče bolečine), ki nakazujejo razvoj kronične bolezni ven, je smiselno začeti z jemanjem venoaktivnih snovi (npr. izvlečkov divjega kostanja idr.), ki nudijo ustrezno podporno zdravljenje tudi pri napredovalih oblikah bolezni. Venoaktivne snovi vsebujejo mikronizirane delce flavonoidov, ki zmanjšujejo vnetje venske stene v venah spodnjih okončin, zmanjšujejo prepustnost kapilar in povečujejo elastičnost venske stene. Klinično je dokazano, da upočasnijo napredovanje kronične bolezni ven in otekanje nog ter pospešujejo celjenje razjede na goleni. Jemlje se jih dvakrat dnevno, najmanj tri mesece. Lahko se jih jemlje dalj časa, saj ni bilo dokazanih resnejših stranskih učinkov in medsebojnega delovanja z drugimi zdravili. Smiselno je tudi jemanje venoaktivnih zdravil le v toplejših mesecih, od konca aprila do konca septembra.

Previdnost je potrebna pri ljudeh z obolenji jeter in ledvic in nosečnicah, ker še ni dovolj dokazov o varnosti zarodka pri jemanju venoaktivnih snovi.

Za venoaktivne snovi v lokalnih pripravkih (geli, kreme) še ni kliničnih dokazov o znatnem vplivu na potek KBV. Verjetno je slabša učinkovitost posledica slabšega vsrkanja v kožo in podkožje. Zmanjšanje subjektivnih težav je najverjetneje le posledica hladilnega učinka same podlage (npr. gela). Če uživamo venoaktivne snovi v tabletah, zdravilne učinkovine zanesljiveje dosežejo mesto delovanja.

 

Operacija, laser ali sklerozacija?

Poleg navedenega je možno tudi operativno zdravljenje kronične bolezni ven, lasersko zdravljenje in zdravljenje s sklerozantnimi sredstvi v obliki injekcij. Pri sklerozaciji vbrizgamo sklerozantno sredstvo v veno in tako povzročimo umetno vnetje venske stene, ki se kasneje postopoma vpije. Po sklerozaciji je potrebna nekajtedenska skrbna kompresija z elastičnimi povoji ali kompresijskimi nogavicami, da bolnik prepreči naslednje stranske učinke: modrice, krvavitve, embolizme, hiperpigmentacije kože ipd. Povrhnje vene se lahko sklerozira le, če ni prizadet tudi globok venski sistem.

Za drobne razširjene kapilare je najustreznejše zdravljenje z določenimi vrstami laserjev.

Sklerozacije in laserskega zdravljenja varic ne smemo opravljati v toplih poletnih mesecih zaradi pogostejših zapletov po posegu. Vse omenjene posege lahko opravlja le zdravnik specialist.

Razjedo na goleni zdravimo s kratkoelastičnimi povoji in sodobnimi oblogami. Če je razjeda pokrita s fibrinskimi oblogami, uporabimo alginatne obloge. Izčiščene razjede pokrivamo s hidrokoloidi in penami, na nekrotične spremembe nanašamo gele. Oblogam lahko dodamo med, ker pospešuje celjenje.

 

Nekaj nasvetov:

• Poskrbite za ustrezno telesno težo.
• Izogibajte se dolgotrajnemu neprekinjenemu sedenju in stanju na mestu. Če imate sedeče delo, večkrat vstanite, se sprehodite ter krožite s stopali.
• Hoja je najustreznejše gibanje, saj se pri vsakem koraku sproži stopalna mišična črpalka, ki potisne vensko kri navzgor. Tudi plavanje in kolesarjenje je primerno, odsvetovani pa so športi z neenakomernim poskakovanjem, npr. tenis, košarka.
• Oblačila ne smejo utesnjevati telesa.
• Tuširajte se s hladno vodo in se masirajte v smeri proti srcu.
• Izogibajte se visokim temperaturam, npr. vroči vodi nad 28 °C, sončenju, savni.
• Ne kadite.
• Vse ortopedske nepravilnosti stopala morate zdraviti.

 

 

Junij, 2012