Med razlogi za obisk fizioterapevta je na prvem mestu še vedno bolečina v križu, sledijo težave v vratnem predelu hrbtenice in ramenskem obroču zaradi slabe telesne ali prisilne drže, na tretjem mestu pa je fizioterapija po poškodbah – zvinih, zlomih kosti, natrganih in pretrganih vezeh ali poškodbah mišic.

Čakalne vrste so dolge, predvsem na račun lajšanja bolečin, v spomladanskem času pa po izkušnjah Tine Kobale, vodje fizioterapije in masaž v Medicinsko termalnem centru Fontana Maribor narastejo potrebe po fizioterapevtski obravnavi zlasti na račun sezonskih poškodb – ob povečanem gibanju na prostem in kot posledica preobremenitev pri delu okoli hiše in na vrtovih.

Fizioterapija

Beseda fizioterapija izhaja iz grških besed ´physis´ in ´therapeia´, kar pomeni narava in zdravljenje. Fizioterapija predstavlja izredno obsežno področje v zdravstvu. S številnimi metodami ponovno vzpostavlja telesno ravnotežje – ohranja ali povečuje obseg gibljivosti sklepov in mišične moči, zmanjšuje mišično napetost, otekline in hematome, izboljšuje koordinacijo, izboljšuje splošno psiho-fizično počutje in lajša bolečine. Pomaga ljudem z okvarjeno ali omejeno funkcijo zaradi bolezni ali poškodb v zvezi s srčno-žilnim, živčnim, dihalnim ali kostnim sistemom.

Fizioterapija po poškodbi – čim prej!

Tina Kobale poudarja, da je sodelovanje zdravnika in fizioterapevta ter kasneje po potrebi še kineziologa izrednega pomena. Skupaj s pacientom se postavijo kratko- in dolgoročni cilji. S fizioterapijo je treba začeti pravočasno in strokovno. Denimo v primeru poškodbe komolca pacient lahko takoj začne gibati zapestni sklep in ramenski obroč (sosednja sklepa). Vedno je treba razgibavati in krepiti mišice obeh ekstremitet, denimo levo in desno roko ali obe nogi, saj je zaradi procesa iradiacije (širjenja bolečine z obolelega dela telesa na bližnje dele) tako okrevanje hitrejše in bolj učinkovito.

Med poškodbe – najbolj na udaru je prav mišično-skeletni sistem – uvrščamo poškodbe kosti (različne vrste zlomov kosti), poškodbe sklepov (udarnina, izvin, izpah), poškodbe obsklepnih struktur (vezi, sluzniki, meniskusi, hrustančno vezivne ploščice) ali mišične poškodbe (udarnina, nateg, natrganina, popolno pretrganje). Fizioterapije potekajo vsak dan ali z dnevi premora, da se tkivo v tem času regenerira.

Kombinacija metod

Fizioterapija omogoči, da je funkcionalno stanje čim bližje ali celo boljše tistemu pred poškodbo. Za zadovoljiv rezultat običajno zadošča deset terapij, lahko pa obiskovanje fizioterapevtske ordinacije traja tudi leto dni. Število terapij je odvisno od trajanja težav, resnosti poškodbe in sodelovanja osebe same. Fizioterapevt bo najprej pogledal delovni nalog pacienta. Če je osebni zdravnik ali zdravnik specialist na delovni nalog napisal vrsto fizikalne terapije, bo fizioterapevt to izvajal, sicer bo rehabilitacijske postopke na osnovi izvidov ali diagnostičnih preiskav predpisal sam, pacient pa se bo med terapijo lahko tudi sam odločil za dodatno, samoplačniško storitev.

Mednje spada tudi manualna terapija, ki zajema vse terapevtske tehnike, ki se izvajajo ročno (sklepna mobilizacija, manualna terapija mehkih tkiv, limfna drenaža). Pri manualni terapiji poskušajo fizioterapevti z uporabo mehanske sile povrniti obseg giba perifernih in spinalnih sklepov, zmanjšati bolečino, povečati mišično moč in koordinacijo ter vzpostaviti najbolj optimalno funkcijo gibalnega sistema. Šele nato bo sledila fizikalna terapija oz. aparaturna fizioterapija, ko se s fizikalnimi dražljaji izvablja različne reakcije organizma, ki aktivirajo in ojačujejo funkcijo posameznih organov in celega telesa. Pogosto se manualni terapiji pridruži še kinezioterapija, medicinska veda in osnova fizikalne terapije, ki vključuje aktivno, asistirano in pasivno terapevtsko razgibavanje ali mobilizacijo sklepa, individualno in skupinsko terapevtsko vodeno vadbo, aktivne relaksacijske vaje, individualne vaje muskulature medeničnega dna, vaje za vzdržljivost itd.

Vrste protibolečinskih terapij

Elektroterapija: Transkutana električna stimulacija živcev (TENS) z elektrodami, skozi katere stečejo električni impulzi različne jakosti, je metoda, ki je v medicini priznana že več kot 40 let. Je najpogosteje uporabljena metoda za odpravo bolečin v fizioterapiji. Že samo 20–30-minutna terapija lahko znatno olajša ali odpravi bolečine na prizadetem območju, učinki se lahko občutijo že po eni terapiji. Terapija TENS se lahko uporablja za lajšanje številnih bolezenskih stanj in bolečin: bolečine v vseh sklepih telesa, bolečine v hrbtu, išias, lumbago, glavobole, migrene, menstrualne bolečine, artritis, športne poškodbe, bolečine v ramenih in vratu.

Diadinamski tokovi so ena izmed klasičnih oblik elektroterapije, ki ima protibolečinski učinek, deluje pa tudi na zmanjšanje otekline, vnetja. Na boleče mesto se namesti ploščate ali vakuumske elektrode in pri ustrezni nastavitvi jakosti bolnik čuti prijetno mravljinčenje. Terapija običajno traja od 4 do 6 minut, največ 15, izvaja pa se enkrat dnevno. Po desetih terapijah sledi prekinitev do 14 dni. Kasneje lahko terapijo po potrebi ponovimo.

Interferenčni tokovi so klasična oblika protibolečinske terapije v fizioterapiji. Delujejo v smeri zmanjšanja bolečine, pospeševanja metabolizma celic in tkiv ter izboljšanja prekrvavitve. Gre za štiri vakuumske elektrode, ki se namestijo okoli bolečega mesta. Prijetni masaži, ki jo povzročajo, fizioterapevt doda interferenčne tokove, ki jih bolnik občuti kot prijetno mravljinčenje. Terapija traja od 10 do 15 minut. Običajno se izvaja 10 do 15 terapij, sledi prekinitev. Takšna protibolečinska terapija velja za zelo prijetno. Interferenčne tokove največkrat uporabljamo pri bolečinah v rami, kolku, kolenu in hrbtenici.

Terapevtski ultrazvok

Je zdravljenje z energijo zvočnega valovanja visokih frekvenc, ki ga človeško uho ne zazna. Ultrazvočno valovanje vpliva na zelo majhne celice in molekule v telesu ter povzroča njihovo gibanje. Mehanska energija se v tkivih, skozi katera prehaja, spreminja v toploto. Toplotni učinek je večji na mestih, kjer pride do odboja valov, npr. na meji med mehkim tkivom in kostjo. Globina prodiranja ultrazvoka je odvisna od izbrane frekvence, izhodne moči in od vrste tkiva, ki ga obravnavamo.

Na področje, ki ga obdelujemo, nanesemo kontaktni gel. Z okroglo glavo ultrazvoka počasi drsimo po koži. Bolnik običajno ne čuti globinskega ogrevanja ali mikrovibracij. Za večino poškodb in obolenj se terapija z ultrazvokom izvaja od 5 do 8 minut, lahko tudi večkrat na dan do ozdravljenja. Ultrazvok lahko kombiniramo z elektroterapevtskimi tokovi, kar poveča terapevtski učinek. Ena izmed največjih koristi terapije z ultrazvokom pa je skrajšanje zdravljenja poškodovanega mehkega tkiva.

Laser

Je biostimulativni infrardeči polprevodniški aparat, ki omogoča izvajanje kontinuirane in pulzne laserske terapije. Laserska terapija je primerna za zdravljenje površinskih in povrhnje ležečih obolenj. Pulzno obliko laserskega žarka uporabljamo za zdravljenje globlje ležečih obolenj. Jakost, doza in čas obsevanja so v neposrednem odnosu. Izvajamo lahko terapijo z različnimi sondami ali s tušem. V fizioterapiji se uporablja pri odpravi bolečine, hitrejšo obnovo tkiv, vezi, ligamentov in mišic, zmanjševanje oteklin.

Magnetna terapija

Je terapija oz. zdravljenje raznih obolenj (poškodb, bolečin, motenj) z magnetnim poljem.
Magnetne silnice delujejo globinsko, s čimer se obnavlja napetost celične membrane, ki je bolj propustna za kisik, hranilne snovi in vodo. Olajšanje bolečine nastopi po tednu ali dveh. Magnetna terapija izboljša prekrvavitev, pospešuje regeneracijo obolelega tkiva, obnavlja kostno tkivo, stimulira živčne celice.

Galvanske kopeli

Kopeli imajo na organizem termalni, mehanski in kemični učinek, skupaj pa delujejo na lokalno presnovo celic in povečajo pretok krvi. Galvanski tok poveča prevodnost motoričnega živca, s tem pa se zniža prag vzdražljivosti za bolečino. Zmanjša se viskoznost telesnih tekočin, občutek za bolečino, sprosti mišice, poveča raztegljivost kolagenskih vlaken, deluje protivnetno in stimulira imunski sistem.

Galvanska kopel se občuti kot prijetno zbadanje, gretje, mravljinčenje, gomazenje.
Indikacije: nevralgije, mialgije, artralgije, vazomotorne motnje, rekonvalescentna stanja.

Ročna limfna drenaža

Je nežna manualna tehnika, s katero pospešimo odtok limfe in medcelične tekočine iz delov telesa, kjer ta zastaja. Ročno limfno drenažo izvajamo z nežnimi gibi v določenem zaporedju po poteku limfnih poti, pri tem pa se praviloma ne uporablja olja, ker drsenje po koži ni zaželeno. Ročna limfna drenaža je izjemno prijetna in sproščujoča manualna tehnika. Je nepogrešljiva pri zdravljenju poškodb v predelu stopala, roke, obraza oz. povsod, kjer je prisotna oteklina. Še posebej se jo priporoča pri zvinu gležnja. Oteklina se že po eni terapiji zmehča, zmanjša se občutek napetosti, bolečina popusti. Hitrejše odplavljanje odpadnih snovi iz poškodovanega tkiva omogoča boljše celjenje. Za dober rezultat je potrebnih tri do pet terapij, po možnosti vsak dan.

Trigger točke

Trigger točke ali miofascialne prožilne točke so majhna žarišča v mišicah (mišičnem tkivu ali mišični ovojnici), ki so nastale kot posledica neke poškodbe. Lahko so posledica akutne ali kronične preobremenitve mišice. Nove trigger točke lahko nastanejo zaradi anatomskih nepravilnosti, duševnih dejavnikov (stres, jeza …) ali kroničnih vnetij. Fizioterapevt z različnimi metodami obravnava in odpravi trigger točke. S pomočjo posebnih metod aktivira telo tako, da na problematični točki poveča pretok krvi in izpusti priliv kisika, vključno z vsemi substancami, ki nato trigger točko ozdravijo.

Krioterapija

je postopek ohlajanja tkiva, ki se najpogosteje uporablja pri zgodnjem zdravljenju različnih športnih poškodb ter pri umirjanju vnetja, otekline in bolečin v zgodnjem obdobju po operativnih posegih na gibalih.

Parafin

je ena od tehnik površinskega ogrevanja. Je prečiščena čvrsta zmes, sestavljena iz nasičenih ogljikovodikov, ki se pridobivajo pri destilaciji nafte. Parafin segrejemo na želeno temperaturo, nato pa vanj namakamo okončine. Pri sobni temperaturi se parafin strdi in dolgo časa zadržuje toploto. Obloge pustimo 20–30 minut. Mišice v globini 1–2 cm globoko dosežejo maksimalno temperaturo po 15–30 minutah. V tkivu, ki leži 3 cm globoko, se temperatura zviša za največ 1 °C.

Termopak

spada med tehnike ogrevanja. Blazinice, ki so napolnjene z gelom, segrejemo in polagamo na določene dele telesa. S tem dosežemo segrevanje tega dela telesa in sprostitev mišic, kar zmanjša bolečino in izboljša prekrvitev.

Kinezioterapija

je medicinska veda in osnova fizikalne terapije, ki uporablja različne metode in tehnike. Vključuje aktivno, asistirano in pasivno terapevtsko razgibavanje ali mobilizacijo sklepa, individualno in skupinsko terapevtsko gimnastiko, aktivne relaksacijske vaje, individualne vaje muskulature medeničnega dna, vaje za vzdržljivost, vaje v suspenziji, funkcionalni trening, šolo hoje in stoje, vaje na žogah … Terapevtske vaje temeljijo na izboljšanju mišične moči, vzdržljivosti, gibljivosti sklepov, izboljšanju ravnotežja, koordinacije in telesne drže, vpliva na vzorce gibanja in funkcije organskih sistemov, povečuje kondicijo, sprošča ter vpliva na dihanje.

Diatermia

izkorišča notranjo energijo tkiv ter tako stimulira biološke protivnetne mehanizme ter procese celjenja. Inovativna terapija sproža naravne obnavljalne in protivnetne procese. Obnavljalne procese sproža znotraj tkiva, v njegovi celotni globini in z ogrevanjem in metaboličnimi spremembami aktivira oboleli predel.

Glavni učinki zdravljenja: hitrejša regeneracija obolelih tkiv so pospešena cirkulacija v obolelih/poškodovanih tkivih, pospešena presnova in zmanjšanje otekline.

Vacusac

je terapija s podtlakom, ki učinkovito pospešuje drenažo limfe. Uspešno se uporablja tudi za sproščanje mišic ob hrbtenici in mišičnih ovojnicah, ki se zakrčijo zaradi stresa, prisilnih položajev ali bolečin v predelu hrbtenice.

Skupinske vadbe

Nadzorovana strokovno vodena skupinska vadba je med priljubljenimi načini terapije in rekreacije. Vadba poteka pod vodstvom fizioterapevta v majhnih skupinah. Priporoča se jo zlasti pacientom s kroničnimi degenerativnimi spremembami gibal, pri osteoporozi, pri revmatikih, zelo smiselna je tudi po zaključeni individualni rehabilitaciji pri zdravljenju poškodb gibal. V Medicinsko termalnem centru Fontana poteka tudi hidrokinezioterapija, to je vadba v bazenu z ogrevano termalno vodo, ki pod vodstvom izkušenega fizioterapevta traja do pol ure.

Tina Kobale še dodaja, da so velikega pomena tudi vaje, ki nam jih fizioterapevt predpiše za izvajanje doma. Z njimi ohranimo dosežene rezultate fizioterapije in zmanjšamo možnost ponovitve bolečine oz. preprečujemo poškodbe. Žal pacienti vaje doma prevečkrat opuščajo, a prav v tem, kar ne počnemo prav radi, se mnogokrat skriva rešitev.