Naše koleno (kolenski sklep) je na videz zelo enostaven, v resnici pa zelo zapleten sklep. Je eden najbolj izpostavljenih sklepov našega telesa in je zato dovzeten za poškodbe in druge bolezni.

Žal se neredko dogaja, da nanj kar pozabimo, dokler nas s svojo bolečino ne opomni, da vendarle ni vse v redu z njim. Že majhna zaščita kolena je vredna bistveno več kot vse zdravljenje, ki mu ga ob nastali poškodbi/bolezni lahko nudimo!

Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., spec. druž. med.

Anatomija kolenskega sklepa

Anatomijo kolenskega sklepa opisujemo v treh delih. Notranji del sklepa, zunanji del in pogačico, ki je samostojna kost in je povezana v sklepu s stegnenico. Glavni del velikega kolenskega sklepa predstavljata masivna stegnenica (femur) in golenica (tibia). Okoli sklepa se nahaja sklepna kapsula z zunanjimi in notranjimi ojačitvami, ki jim pravimo kolateralne vezi (ligamenti), v samem sklepu pa dve drobni križni vezi. Vsi ti ligamenti in vezi dajejo kolenu stabilnost.

V kolenu sta med stegnenico in golenico še dva hrustanca v obliki polmeseca, meniskusa, ki gladita nesorazmerni površini obeh velikih kosti ter lajšata gibljivost sklepa, obenem pa prevzemata del bremena (teže) telesa nad kolenom, ko smo v stoječem položaju. Koleno obkrožajo številni sluznični mešički (burse), ki s svojim viskoznim izločkom omogočajo drsenje površin in zmanjšujejo trenje med kitami mišic. Nad kolenskim sklepom, na stegnenici, se prirašča velika pogačnična (patelarna) kita, ki se narašča spredaj in spodaj na golenico.

Na zunanji strani golenice leži vzporedno tudi tanka kost, imenovana piščal (fibula). Žile potekajo zadaj, za kolenom. Koleno premikajo velike stegenske mišice; spredaj kvadriceps (štiriglava mišica) omogoča iztezanje kolena, zadaj pa kite mišic (hamstring) omogočajo krčenje kolena. Glavna naloga kolenskega sklepa je gibanje spodnje okončine (in seveda telesa), kar je ključno za normalno oz. pokončno hojo. S kolenskim sklepom tudi vstajamo, se usedamo in prenašamo težo telesa.

Bolezni in bolečine v kolenskem sklepu

Bolezni in bolečine v kolenskem sklepu najlažje opredelimo kot tiste, ki nastanejo zaradi nenadne, akutne poškodbe kolena, in take, pogostejše, ki so posledica prekomerne/nepravilne uporabe sklepa ali prevelike teže. Prizadenejo ga lahko tudi infekcijske bolezni (vnetja), degenerativne bolezni (artritis)in metabolne bolezni (urični artritis – putika).

Jakost/stopnja bolečine v kolenu in lokalizacija bolečine sta odvisni od vzroka oz. kaj v kolenu »je narobe«. Osnovne težave, ki jih boste opazili in čutili v kolenskem sklepu, lahko opišemo v nekaj kategorijah: otekanje in okorelost v sklepu ali okoli sklepa z zavrtim gibanjem, rdečina in toplo, vroče koleno, šibkost in nestabilnost, pokanje, škrtanje in škripanje, težave pri iztezanju kolena.

Kdaj obiskati zdravnika?

Vsekakor morate obiskati zdravnika, če ne morete stopiti na spodnjo okončino oziroma imate občutek, da vas koleno »ne drži«, če je koleno izrazito oteklo od nasprotnega kolena, če ne morete kolena popolnoma skrčiti, flektirati ali iztegniti, ekstendirati, če opazite deformacijo na kolenu ali spodnji okončini, če je ob rdečem, oteklem in bolečem kolenu prisotna še zvečana telesna temperatura in če padete, ker vas koleno »ne drži.

Ob težavah s kolenom najprej obiščite izbranega zdravnika, ki vas bo po pregledu in na podlagi vaših informacij, ki ste mu jih zaupali (trajanje in začetek bolečin v sklepu, pogostnost in jakost bolečine, kdaj in kako se bolečina zmanjša, kaj jo poslabša, se ukvarjate s športom kot rekreativec ali poklicno, opažate oteklino, rdečino v kolenu, so težave vezane samo na koleno ali hkrati še na kak drug sklep in organ, ste imeli že kdaj podobne težave), najverjetneje napotil k travmatologu (kirurgu, ki se ukvarja s poškodbami), ortopedu (kirurgu, ki se ukvarja s kostnimi in sklepnimi boleznimi) ali k revmatologu (specialistu, ki se ukvarja z raznovrstnimi boleznimi sklepov in veziva) ali k specialistu športne medicine.

Tveganje za težave s kolenskim sklepom zvečajo:

starost: v mladosti je več vnetij narastišča kite, ki prirašča pogačico na golenico (patellarni tendinitis), v starosti pa več degenerativnih bolezni (osteoartritis) in metabolnih bolezni (npr. putike);

povečana telesna teža slabo vpliva na obremenitev kolena, saj se že pri vsakodnevnih aktivnostih zveča »pritisk in stres« na kolenski hrustanec;

težave z mehaniko sklepa, ki jo povzroči npr. ena krajša noga od druge, nepravilna oblika kolenskega sklepa, ploska stopala;

ohlapne mišice in vezi v in ob sklepu, ki ne nudijo dovolj velike opore sklepu;

nekatere športne aktivnosti povzročajo preveliko breme za sklep in obsklepne strukture, npr. smučanje (zvini in obrati v kolenu), košarka (skoki, vrtenje), tek (ponavljajoči se gibi in udarci s težo telesa na podlago);

predhodne poškodbe zvečajo verjetnost ponovne poškodbe istega kolena.

Vzroki:

Nenadne bolezni kolenskega sklepa zaradi poškodb

Med katere prištevamo tudi pretrgane kolenske vezi ali poškodbe hrustanca. Najpogostejša vzroka sta nenadni padec ali izvin kolena. Posebno pri športni aktivnosti, ki vključuje tek, skakanje, nenaden obrat ali zaustavitev telesa (kot so košarka, odbojka, tenis, nogomet) ali taki, kjer je velik stik s soigralci ( hokej)

Bolezni zaradi prekomerne/nepravilne uporabe, prevelike teže ter ostali možni vzroki

Poškodbe zaradi prekomerne uporabe sklepa

(vključno s pretegnjenimi mišicami, z vnetjem sluzničnih mešičkov ali vnetjem kit) se razvijajo postopoma, razvoj traja več tednov. Sčasoma se bolečina v sklepu stopnjuje. Vnetje, ki je del celjenja, je »krivo« za bolečino v kolenu. Če so mišice in kite v stanju nenehnega napora, vidimo (mikroskopsko) pretrganje le-teh. Vse te drobne poškodbe in bolečina v kolenu naj bodo alarm, da je potreben nekajdnevni počitek, sicer lahko nastanejo resne, kronične, dolgotrajne težave s kolenom.

Bolečine, ki nastanejo zaradi prekomernega obremenjevanja kolena po daljšem času brez vadbe:

na primer, če niste bili dlje časa fizično aktivni, nato pa prekmalu pričnete z intenzivno vadbo, daljšo hojo, s tekom ali skoki po trdi podlagi ter hojo in tekom navzgor in navzdol. (Ob hoji navzgor je pritisk na kolena štirikrat večji od vaše telesne teže, ob teku navzgor pa osemkrat večji od vaše teže!)

Tekaško koleno

(pravimo mu tudi pogačično-stegnenična bolečina) je značilno za mlade osebe, ne samo za tekače. Bolečina se pojavlja za pogačico in se ob teku, skakanju, po daljšem sedenju ali hoji navzgor še poslabša. Osebni zdravnik vas bo napotil k fizioterapevtu, ki vam bo pokazal ustrezne vaje za sklep in seveda odsvetoval (za koleno) zelo intenzivno vadbo.

Osteoartritis

pomeni vnetno-degenerativno obolenje, konkretneje v našem primeru zaradi degeneracije (obrabe) hrustančnih površin kolena. Podobno klinično sliko kažeta tudi revmatoidni artritis, kjer je vnetno dogajanje posledica avtoimunskega vzroka in putike, kjer se v kolenu kopičijo kristali sečne kisline. Neredko se zdravljenje »zaključi« z operativno ortopedsko zamenjavo kolenskega sklepa.

Bakerjeva cista

se kaže kot lokalizirana boleča oteklina na zadnjem delu kolenskega sklepa.

Vnetje kosti in samega kolenskega sklepa

je dandanes dokaj redka bolezen, ki nastane tudi zaradi okužbe in vbodnih ran ob kolenu. Koleno je vedno vroče, telesna temperatura je pogosto zvečana. Diagnozo postavimo s punkcijo tekočine/otekline ob sklepu. Vnetje zdravimo z antibiotiki.

Nekateri tumorji

(nemaligni in maligni, npr. sinovijski sarkom) prizadenejo kolenski sklep. Bolnik opisuje močno lokalizirano bolečino v kolenu. Zdravljenje je kirurško oziroma glede na vzrok in histologijo oz. tip tumorja.

Zmehčanje hrustanca pod pogačico

(chondromalacia) boli »globoko« v kolenu in ga pogosteje opažamo pri mlajših ženskah. Občutek negibnega, okorelega kolena, je vodilni klinični znak, posebno po daljšem sedenju in hoji po stopnicah navzgor.

Zdravljenje bolečin v kolenu je raznoliko, pestro in seveda sprva usmerjeno k vzroku in šele nato k posledicam.

Zdravila (protibolečinska) predpisujemo sprva v obliki tablet, šele kasneje v injekcijah ali celo v obliki obližev. Najpogosteje je to paracetamol in nesteroidni antirevmatik. V primeru dolgotrajnejše bolečine v kolenu vam bo zdravnik vbrizgal neposredno v koleno injekcijo kortikosteroida. S tem se bo bolečina za nekaj mesecev zmanjšala. Poseg ni nenevaren.

Fizioterapija in ustrezno razgibavanje sklepa, še posebno za okrepitev vezi sprednjega in zadnjega dela kolena ter izboljšanje ravnotežja celotnega telesa.

Ortopedski pripomočki in opornice za koleno (predpiše jih ortoped ali fiziater).

Kirurška terapija, s katero običajno počakamo (razen, če ni akutna poškodba kolena, ko je kirurški poseg takojšen!), da se koleno »nekirurško rehabilitira«. Danes ortopedi in travmatologi zelo pogosto izvajajo artroskopijo, pri kateri z vstavitvijo fibrooptične kamere izvršijo poseg v kolenu, popravijo poškodovani hrustanec, meniskus, pretrgano vez, … Razen artroskopije je možna tudi delna ali popolna zamenjava kolenskega sklepa (seveda ob nakazanih znakih zanjo).

Nekateri bolniki prisegajo tudi na pomoč komplementarne/alternativne medicine in si lajšajo bolečine (predvsem pri degenerativnih obolenjih) s pomočjo akupunkture in s tabletami glukozamina.

Osnovno sporočilo naj bo, da je preventiva boljša kot kurativa. Bolje je preprečevati kot zdraviti. Trenirajte toliko, da boste močni in prožni, nikar pa ne pretiravajte. Stopnjujte svojo fizično vadbo. Ob preveliki telesni teži vam priporočam, da se tudi zaradi zaščite kolen posvetite zdravemu hujšanju in svojim kolenom prihranite kako resnejšo bolezen. Pa lep korak še vnaprej!