Avtorica: Katja Štucin
Naši otroci – tisti mali in tudi veliki – so vsaj v stanovanju zelo radi bosi. Zunaj je drugače: asfalt je vroč, sveže pokošena trava včasih pika, v morju so ježki – polno razlogov, da se zaščitimo. Opogumimo se, stisnimo zobe, pa tokrat ne zaradi premajhne obutve, in se spopadimo s kamenčki, peskom, pokošeno travo … Stopala nam bodo zagotovo hvaležna! Mnoge bolezni, obolenja in deformacije, ki jih v preteklosti nismo poznali, so namreč stranski produkt udobnega življenja, ki nam ga je prinesel tehnološki napredek modernega časa. Ko govorimo o obolenjih in deformaciji stopal, se moramo zavedati, da so stopala baza, prvi stik s površino, po kateri se gibljemo. Pa to površino sploh čutimo? Sodoben način življenja, ki je v naše okolje prinesel tudi drugačne talne površine, kot smo jih bili vajeni pred desetletji, zagotovo ni v prid bosonogi hoji – gladke talne površine so za stopala manjši izziv. V določenih delovnih okoljih pa je toga zaščitna obutev zahteva, ki je na mestu in jo je treba upoštevati. Lahko pa kljub temu poskrbimo za večje udobje naših stopal in jim namenimo več pozornosti. Poskrbimo, da bomo večkrat v dnevu zamenjali svojo obutev – menjajmo obliko obutve, višino pete, materiale … Delajmo vaje!
Bosonoga hoja pri odraslem človeku je večinoma le sprememba, ki jo občasno privoščimo svojim stopalom. V razvojnem smislu pa je pomembna za naše otroke, saj se do šestega leta starosti oblikujejo stopalni loki. Pravilno oblikovani stopalni loki pa so odličen temelj za trden in varen korak naših najmlajših. Pomembno – otroških stopal naj ne oblikuje obutev! V odraslem obdobju je večkrat pomembno poseči po prilagoditvah z vložki, ki naj jih po meri posameznika oblikuje strokovnjak.
Po stopalih prejemamo informacije o podlagi, po kateri hodimo, stopala so podpora celemu telesu in vplivajo na našo držo. Če je stopalo zaradi katerega koli vzroka deformirano, obolelo ali poškodovano, to vpliva na našo hojo. Gibanje celotnega telesa prilagajamo bolečini, povzročeni denimo z zoprnim otiščancem, ki smo ga verjetno »pridelali« z neprimerno oblikovano obutvijo. Stopalo je sestavljeno iz šestindvajsetih kosti, med seboj povezanih z ligamenti, gibalna komponenta pa so seveda mišice. O stopalu ne moremo govoriti kot o izolirani enoti, saj se vedno moramo ozreti po sosednjih strukturah. Za normalno funkcijo stopala je potrebna dobra artrokinematika gležnja, mišice goleni pa gibljivosti ne smejo omejevati. Predvsem gre tu za funkcijo ahilove tetive, ki je po eni strani zelo močna struktura, po drugi strani pa večkrat vzrok za omejeno gibljivost v gležnju, pa tudi področje bolečnosti, zlasti na svojem pripenjališču na petnico.
Za vse mišice velja, da se krepijo z aktivnostjo. Ko svoja stopala omejimo z obutvijo, jim s tem onemogočimo prosto gibljivost. Stopalnim mišicam določimo izravnan položaj, ki tudi med hojo večinoma ostaja v enakem razmerju do mišic goleni. Obutev, zlasti tista iz neprimernih materialov, onemogoča dobro cirkulacijo in ustvarja slabo mikro okolje za naša stopala. Univerzalno oblikovana obutev namreč nikoli ne more biti prilagojena posameznemu stopalu. Lahko pa izbiramo med poceni in neudobnimi materiali ter med bolj udobnimi in naravnimi materiali, ki so seveda največkrat dražji. Večina od nas si želi, da bi bili videti lepo in lep čevelj je vsekakor pika na i urejeni zunanjosti. Če pa nas vsak korak sili k stiskanju zob zaradi neudobne obutve, si nismo pokvarili samo nekaj ur, ampak si delamo škodo na stopalih, ki ima dolgotrajnejše posledice. Je pa res, da se z bolečinami v stopalih ubadajo tudi tisti, ki nikoli niso nosili visokih pet ali pretesne obutve.
V našo ambulanto prihajajo ljudje zaradi različnih težav s stopali. Opis bolečin se običajno skriva pod imeni: plantarni fasciitis, petni trn, mortonov nevrinom, hallux valgus. Prav tako pa se s stopali ukvarjamo zaradi porušenih vzorcev gibanja po poškodbah, predvsem nog in hrbtenice. Ploska stopala niso zgolj lokalna motnja ali grd videz, saj lahko vodijo v napačno pozicijo kolen (položaj valgus, oz. t. i. X-kolena). Hallux valgus je postal že pogovorna oblika stanja nožnega palca, se pa napačno interpretira, da nam »raste kost«. Pri tej deformaciji namreč prihaja do vnetja na mestu, kjer se oblikuje boleča izboklina kot posledica napačne smeri prve kosti palca. Ko pride do vnetja, se človek izogiba odrivu s palcem, kar bi bila pravilna in naravna hoja. Tako razvije vzorec hoje, ki negativno vpliva na vse višje ležeče sklepe.
Fizioterapevti imamo širok nabor možnosti pri odpravljanju opisanih težav, in sicer izvajamo mobilizacijo sklepov, z raznimi aparaturami in pripomočki vplivamo na mehka tkiva, nameščamo kineziološke trakove, z manualnimi tehnikami obravnavamo stopalno fascijo, učimo vaje raztezanja in krepitve, za nekatera obolenja pa obstajajo posebni vadbeni protokoli. Predvsem pa našim pacientom lahko svetujemo, kako ravnati, da do določenih težav ne bo prišlo. Pogosto vprašanje je namreč, ali se njihova težava, ki smo jo med terapijo omilili ali popolnoma odpravili, lahko ponovi. Naš odgovor je zelo neprivlačen, saj vedno povemo, da seveda lahko, če ne bodo v svoj način življenja uvedli določenih sprememb.
Sprememba, ki lahko vpliva na manj težav s stopali, je – kot ste dobro ugotovili – bosonoga hoja. Ob neposrednem stiku gole kože s podlago zaznavamo strukture površine, po kateri se gibljemo. Tako naše telo sprejema informacije podlage, kar obogati naše občutke. Stopalo diha in ne razvija neprijetnih vonjav, ki se razvijejo predvsem v okolju, omejenem z neprimernimi materiali. Stopalu, ki ga nismo omejili z obutvijo, je omogočeno prosto gibanje, kar ima lahko za posledico boljši položaj vzdolžnega in prečnega stopalnega loka. Oblika se z leti namreč močno spreminja in to opazimo tudi skozi bolečine.
Pomagamo si lahko na več načinov. Denimo lahko si sezujemo čevlje na nogah, ki so skrite pod delovno mizo, in naredimo nekaj vaj: skrčimo in iztegnimo nožne prste, jih približamo petam (oblikujemo t. i. malo stopalo), postavimo stopala na zunanji rob in jih obrnemo drugo proti drugemu. Lahko jih postavimo na podlago in s prsti po podlagi povlečemo za seboj peto, ter se tako pomikamo naprej in odrivamo nazaj … Pobiranje predmetov s tal, hoja po petah in prstih – vse to krepi naša stopala. Pozabavajmo se lahko tudi tako, da plosko položimo stopalo na podlago in ločeno dvignimo od tal enkrat palec, drugič pa vse ostale prste. Ali pa z eno roko prečno stabilizirajmo svoje stopalo (še bolje, če delo lahko prepustimo komu drugemu) in z drugo roko rahlo povlecimo vsak prst posebej. Lahko položimo roke na zunanji in na notranji rob stopala in oblikujmo vzdolžni obok. Pripravimo si vedro vode in nekaj vaj naredimo še v vodi. Ne nazadnje pa zelo priporočam, da si pogosto zmasiramo stopala in kožo nahranimo s kakovostnim mazilom.