Napadi težkega dihanja, zasoplost, piskanje v prsih, suh kašelj … To je le nekaj simptomov, ki kažejo na astmo, kronično vnetno bolezen dihalnih poti. Odgovore na številna vprašanja, povezana s tem obolenjem, smo poiskali pri prof. dr. Emi Mušič, dr. med., spec. pulmologije in alergologije.

Avtorica: Andreja Košir

Začnimo na začetku

Kot pojasnjuje prof. dr. Ema Mušič, je astma kronična vnetna bolezen dihalnih poti, ki jo delimo na precej različne oblike ali podtipe. Vsem oblikam bolezni pa je skupen pojav zoženja dihalnih poti, ki ga imenujemo obstrukcija. Zaradi obstrukcije je naše dihaje močno ovirano, pri številnih bolnikih se pojavi občutek dušenja, tvori se bronhialni izmeček, včasih je kašelj tudi popolnoma suh, kar je značilno predvsem za nočni čas. Sogovornica pove, da je astmatsko vnetje sluznice dihalnih poti prisotno ves čas, tudi v fazah brez znakov astme, pojavljajo pa se posamezna vzplamtenja tega vnetja s hudimi poslabšanji stanja. »Kako pogosto in v kakšnih okoliščinah se astma aktivira oziroma ali je stalno aktivna, je odvisno od njenega tipa oziroma fenotipa. Fenotipe potrjujemo z diagnostičnimi funkcijskimi in imunološkimi testi. Pri vsakem bolniku je zdravljenje posebej opredeljeno,« pojasnjuje dr. Mušičeva.

Strokovnjakinja še enkrat poudarja, da je astma kronična vnetna bolezen, ki poteka v fazah brez simptomov in v fazah, ki jih spremljajo kašelj, izpljunki in močno ovirano dihanje. Te faze so različno pogoste, vendar pa stroka stremi k temu, da so obdobja simptomov čim krajša.

Različne vrste obolenja

Dr. E. Mušič pove, da je astma heterogena vnetna bolezen. »Po značilnostih posameznih tipov smo ločili med ekstrinzično in intrinzično astmo. Danes je možna delitev na eozinofilno in neeozinofilno astmo, pri čemer prva s pomnožitvijo eozinofilnih celic v bronhialni sluznici nastaja pri mlajših osebah, povzročajo pa jo zunanji dejavniki v zraku. Neeozinofilna astma se začne v srednjem ali višjem starostnem obdobju, je manj uspešno odzivna na običajno terapijo, osrednji posrednik vnetja pa so nevtrofilni granulociti. Poznani fenotipi astme so še: astma ob telesnem naporu, predmenstrualna astma, postmenopavzalna astma, izrazito nočna astma, dokazljivo alergijska astma, astma pri prekomerno hranjenih, poklicna astma z vzroki v poklicnem delu, astma z vodilnim kašljem in brez izmerljive obstrukcije dihanja. Posebna oblika je tudi izredno huda astma s pogostimi poslabšanji in neuspešno običajno terapijo,« vse oblike astme našteje sogovornica.

Kako prepoznamo astmo

Na vprašanje, kdaj se najpogosteje pojavi astma, dr. Ema Mušič odgovarja, da se alergijska astma začne že v otroški ali mlajši odrasli dobi, morda tudi ob določenih hormonskih spremembah. Nealergijske in večinoma neeozinofilne oblike astme pa po drugi strani nastopijo v srednji starosti ali pozneje. Po njenih besedah alergijska astma iz otroštva na srečo kar pogosto izzveni, medtem ko nealergijska astma ostaja vse življenje. Strokovnjakinja pojasni, da skušajo nealergijsko astmo voditi z zaviranjem vnetja v malih dihalnih poteh ter tako doseči, da bi bile aktivne faze obolenja čim blažje in čim krajše.

Sicer je za to obolenje značilna dedna nagnjenost, v vsaj 40 % ali več pa je bolnik pred začetkom astme že imel alergijski rinitis. Dr. E. Mušič pojasni, da aktivne faze bolezni z dušenjem v mirovanju ali ob naporu sprožajo zunanji ali notranji telesni dejavniki: »Med zunanjimi dejavniki izpostavljam alergene, snovi, katerim so bolniki izpostavljeni v določenih delovnih okoljih, telesni napor, infekcije dihal, tudi navadni prehladi … Notranji dejavniki pa so hormonske spremembe, neravnotežje v vegetativnem živčevju, stresne situacije. Poslabšanje astme pogosto povzroči tudi opustitev ali nerednost v predlagani terapiji. Kontrole tako pri družinskem zdravniku kot pri pulmologu so nujno potrebne tudi v obdobjih, ko simptomi niso prisotni.«

Strokovnjakinja pravi, da se začetek astme najpogosteje izraža kot kašelj, še posebej ponoči. Prisotni so tudi tesnoba v prsih, dihanje s slišnimi piski in občutek dušenja. »Kadar te težave vztrajajo dlje časa, se zaradi vnetja izloča tudi vnetna bronhialna sluz. Ljudje navadno dolgotrajno pokašljevanje jemljejo kot običajen prehlad, zdravniško pomoč pa poiščejo šele takrat, ko je dihanje res že precej oteženo,« pojasnjuje dr. Ema Mušič.

Diagnostika in zdravljenje

Po besedah sogovornice astmo odkrijemo s pogovorom in kliničnim pregledom, s testi pljučne funkcije, alergološkimi kožnimi testi, bronhialnimi provokacijskimi testi. »Funkcijske teste moramo zasledovati pod terapijo in slednjo prilagajati stopnji bronhialne obstrukcije. Zelo pomembno je s pljučnimi funkcijskimi testi izvesti tiste meritve, ki kažejo na obstrukcijo v malih bronhih, ker v številnih primerih običajna spirometrija lahko pokaže popolnoma normalne rezultate, saj smo merili le dogajanja v velikih bronhih. Take teste je mogoče narediti le v specializirani pulmološki ustanovi,« pojasnjuje dr. E. Mušič.

Sogovornica poudarja, da se je z bolniki zelo pomembno pogovoriti o splošnem življenjskem režimu ter njihovem bivalnem in delovnem okolju, prav tako pa jim je treba nuditi pomoč pri spremembi teh dejavnikov. »V terapiji z zdravili imamo danes odlične možnosti preprečevanja aktivne astme in zdravljenja navzoče bronhialne obstrukcije. Osnovni princip predstavljajo protivnetna in bronhodilatatorna zdravila v oblikah za vdihovanje. Danes zdravimo z novorazpoznanim ciljem v pljučih − to so najmanjše vnete dihalne poti, ki v premer merijo manj kot 2 mm. Zapora tega področja je pri močnem vnetju zelo huda, te male cevčice se ob otekli vneti sluznici hitro priprejo, svoje pa naredi tudi še tam nastala sluz, ki skupaj z vnetimi celicami ustvarja zamaške. Tako se iz funkcije dihanja izključi obsežno področje pljuč, zaradi česar pride do dušenja. Odkar imamo na razpolago protivnetna in bronhodilatatorna zdravila v novih oblikah inhalatorjev, ki z bolnikovim vdihom omogočajo dostop zdravila do aktualnega vnetišča v najmanjših bronhih, ne doživljamo več kritičnih poslabšanj astme, ki so še pred dvema desetletjema vodila tudi v zadušitev,« pojasnjuje dr. Eva Mušič.

Prav tako pove, da pripravke za inhalacijo ves čas izboljšujejo, tako da je trenutno na voljo kombinirano dvojno zdravilo v novi obliki vdihovalnika, ki zagotavlja umiritev tega procesa v najmanjših dihalnih poteh: »Predpogoj za uspeh je namreč v obliki in tehnologiji razpršilnika in v poenostavitvi aktivnosti bolnika za pravilen vdih, da zdravilo dejansko prispe na želeno mesto. Obstaja več oblik vdihovalnikov z različno sestavo aktivnih zdravil. Dokazano pa je, da so starejši vdihovalniki −»pumpice« − omogočali dostop zdravila večinoma v grlo in velike bronhe, v periferne manjše pa izredno malo ali sploh ne. Vendar pa prav ta pljučna periferija predstavlja do 80 % vnete površine pri astmi. Z novimi vdihovalniki lahko tako zdaj uspešneje dosegamo aktualno vnetje in odpiramo področje bronhialne obstrukcije. Naj poudarim, da je potreben potrpežljiv pouk o astmi in pravilna šola o vdihovanju zdravila. Vsaka »pumpica« zahteva posebne demonstracije pravilne rabe. Poleg zdravil v inhalacijski obliki pri najtežjih oblikah astme posežemo tudi po imunološkem protialergijskem zdravljenju z biološkim zdravilom v injekcijah proti aktivnostim v alergijskem vnetju. Samo alergijo posamično umirjamo s specifično imunoterapijo v specialističnih alergoloških ordinacijah. V kroničnih aktivnostih astme dodajamo še zdravilo, ki zavira astmatsko vnetje na dodaten način, ki ga bolniki zvečer zaužijejo v obliki tablet,« pojasni prof. dr. Ema Mušič.

Strokovnjakinja dodaja, da tudi vitamin D na prej omenjene procese deluje zaviralno, zato ga pogosto priporočajo kot del terapije. Terapijo je treba prilagoditi stopnji težav in vzdrževati mirno stanje v bronhialni sluznici. Dr. E. Mušič pravi, da noben primer astme ni ves čas toliko aktiven, da bi zdravnikov nasvet glede terapije veljal za leto dni ali več.

Življenje z astmo

Strokovnjakinja priporoča primeren ritem dela in počitka, čisto okolje, izogibanje prehladom, alergenom, škodljivim hlapom in pretiranim naporom, cepljenje proti gripi. Zelo pomembno je, da bolnik izvaja predlagano sodobno terapijo. Dr. Eva Mušič poudari, da je astmatik, če upošteva vsa specialistova navodila, lahko popolnoma normalno aktiven, celo pri športu.

Astmatiki imajo danes na voljo tudi številne druge oblike pomoči in podpore. Kot pove sogovornica, je zelo aktivo Društvo za pljučne in alergijske bolezni s sedežem v Ljubljani in podružnicami v vseh večjih slovenskih regijah, kjer vodijo skupine bolnikov. Društvo izdaja tudi glasilo Zdrav dih za navdih, kjer bolniki najdejo številne zanimive in praktično naravnane prispevke. V okviru društva organizirajo tudi druženja, svetovanja, fizioterapijo, telovadbo za pljučne bolnike, tudi za astmo.

Oktober, 2014