Le malokrat razmišljamo o dihanju, ker ga opravljamo samoumevno. Zagotovo pa je ta človeška aktivnost še kako pomembna za človekov obstoj. Pa sploh znamo pravilno dihati? O tem, kako se lahko naučimo in zakaj je to tako pomembno, smo med drugim govorili s prim. mag. Igorjem Korenom, dr. med., specialistom interne medicine in pulmologije.

Avtorica: Katja Štucin

Za začetek preprosto izpostaviva, zakaj dihamo.

Pri dihanju gre za izmenjavo plinov. Pri vdihu se iz zraka, ki vstopi v pljuča, uporabi kisik, odgovoren za presnovo oz. za življenje. Pri izdihu pa se znebimo ogljikovega dioksida, ki je razpadli produkt presnove. Brez dihanja zraka torej ni življenja.

Kaj se dogaja z zrakom pri dihanju skozi nos?

Običajno dihamo skozi nos. Vdihani zrak potuje po nosnih hodnikih mimo žrela, grla, sapnice in bronhijev vse do mešičkov, ki kot satovje sestavljajo pljuča. To so mali mehurčki, obdani z gosto mrežo žilic, t. i. kapilar. Med mešički in kapilarami se izmenjujejo plini; kisik pronica iz vdihanega zraka v kri, ogljikov dioksid pa ravno obratno, iz krvi v izdihani zrak. Nos je začetek dihalne poti, usta pa so začetek prebavne poti. Nosna hodnika in ustna votlina se na srečo združita v skupni kanal, ki se imenuje žrelo. To je pomembno v primeru neprehodnega nosu, ko si lahko pomagamo tudi z dihanjem skozi usta. Vsak pozna občutek suhega grla, ko nahod zapre nosni prehod.

Kakšna je vloga nosu pri dihanju?  

Nos zrak segreje, navlaži in ga očisti. Tako pripravljen zrak vstopi v občutljiva pljuča. Usta so pri tem manj učinkovita, zato lahko dolgotrajno dihanje skozi usta privede do pljučnih bolezni. Nos je kot filter za gorivo pri avtomobilskem motorju. Če je filter za gorivo zamašen, nam ne pomagata še tako zmogljiv motor niti uporaba čistega goriva.

Kdaj lahko govorimo o pravilnem dihanju?

Dihanje je aktiven proces, ki je posledica naše telesne obremenitve oz. presnove. Višji kot je metabolizem, hitreje in/ali globlje moramo dihati. Vsak od nas pozna razliko, kako mirno in neopazno dihamo pri sedenju in kako sopihamo pri teku. V mirovanju dihamo skozi nos, razmerje med vdihom in izdihom je 1 : 2. Običajno vdahnemo od 8 do 12 ml zraka na kilogram telesne teže, 12-krat na minuto. S temi številkami se ni smiselno obremenjevati. V praksi nam ne povedo nič. Vsak zdrav človek diha pravilno in ustrezno.

Zakaj nam pri zahtevnejših športnih aktivnostih ne zadostuje dihanje skozi nos?

Pri dihanju skozi usta je pot zraka do grla krajša kot tista skozi nos. Ustna votlina ima tudi večji presek kot nosni votlini. Zaradi krajše poti in večjega preseka ustnega kanala je upor pri dihanju manjši, zato uporabimo za dihanje manj energije in dosežemo večji pretok zraka.

Kako se lahko naučimo resnično pravilno dihati? Obstajajo vaje, ki jih lahko opravimo doma?

Če nas ne pestijo obolenja dihal, je prirojen način dihanja ustrezen. Lahko pa z dihalnimi vajami in s tehniko dosežemo boljši izkoristek dihanja. Gre za razmerje med vloženim delom pri dihanju (energijo) in količino uporabljenega kisika. To je zelo pomembno za vrhunske športnike, npr. za potapljače na vdih ali alpiniste v visokogorju. Gre za tehniko, ki se je lahko naučimo tudi doma. Velja splošno načelo globokega vdiha skozi nos, kratkega postanka na koncu vdiha in počasnega izdiha proti uporu skozi napol priprta usta.

Obstaja kakšen test, ki nam lahko pove, kako kakovostno znamo dihati in v kakšni dihalni kondiciji je naše telo?

Dober test za oceno kondicije in porabe kisika v tkivih je spiroergometrija. To je preiskava, kjer kandidata obremenimo na sobnem kolesu (CEM), s tem da mu preko maske merimo minutni volumen dihanja, porabo kisika in oddajanje ogljikovega dioksida. Višjo porabo kisika na kilogram telesne teže v minuti, ki jo ima preiskovanec, v boljši kondiciji je.

Nepravilno dihanje lahko povzroči marsikatero težavo, predvsem v povezavi s pljuči. Katere so tiste bolezni, ki nas lahko doletijo, če ne bomo pravilno dihali?

Posledice kroničnega dihanja skozi usta lahko pustijo posledice na spodnjih dihalnih poteh. Taki ljudje so pogosteje hripavi, imajo pogoste okužbe, kot so bronhitisi in pljučnice, lahko pa se jim razvije astma ali kronična obstruktivna pljučna bolezen. Kronično vnetje nosne sluznice, mehkega neba in žrela lahko privede do smrčanja, apnej med spanjem, neučinkovitega spanja in dnevne zaspanosti. Taki ljudje imajo t. i. sindrom obstruktivne apneje v spanju. Ta sindrom povzroča tudi zvišani krvni tlak, obolenja srca in ožilja, motnje srčnega ritma, možgansko kap ali njej podobna stanja, sladkorno bolezen tipa 2 in demenco.

Vemo, da je navada železna srajca. V kolikšnem času lahko po odpravljeni napaki osvojimo pravo tehniko dihanja?

Spontano začnemo dihati skozi nos kmalu po odpravi napake ali bolezni. Če je npr. šlo za deviacijo nosnega pretina, po septoplastiki dihamo ustrezno že po kakšnem tednu, pri alergijskem rinitisu navadno po večmesečni terapiji z zdravili, itd.

Pravilno dihanje nas lahko tudi sprošča, z njim lahko celo umirimo suh kašelj. Če se za konec vrneva k začetnemu vprašanju, zakaj je torej dihanje skozi nos res pomembno?

Nos z obnosnimi votlinami (sinusi) zrak segreje, navlaži in očisti ter ga tako pripravljenega ponudi občutljivim pljučem oz. nežni bronhialni sluznici. Če že od nekdaj ne morete dihati skozi nos, povejte to osebnemu zdravniku. Ta vas bo pregledal in po potrebi poslal na pregled k specialistu ORL ali pulmologu-alergologu.

Marec 2015