Veliko bolezni poteka prikrito. Povečan krvni tlak, sladkorna bolezen, rak. Zakaj? Zato, ker dolgo časa ne povzročajo nikakršnih težav oziroma tako malo simptomov, da jih bolnik zanemari. Simptomov ne zazna kot znakov, ki bi utegnili napovedovati hude zdravstvene probleme.

Avtor: prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med., specialist pulmolog

Kako poteka razvoj KOPB?

Povsem enako. Bolniki zares dolgo časa – lahko desetletja – ne vedo, da so bolni. Kako je to mogoče, saj KOPB vendar označujejo hudi simptomi, ki jih bolniki ne morejo spregledati? Težka sapa, ki se pojavi bolnikom s KOPB ob povsem nepomembnih telesnih naporih, za mnoge ni dovolj, da bi poiskali zdravstveno pomoč.

KOPB poteka pri večini bolnikov izjemno počasi. KOPB zelo postopoma okvari pljučno zmogljivost, ki je na sliki 1 označena s FEV1. Če bi prišlo do tolikšne pljučne okvare na hitro (preko noči), kot se bolnikom s KOPB razvije v 30 letih bolezni, bi bolniki zanesljivo vedeli, da je nekaj hudo narobe. Čutili bi izjemno hudo pomanjkanje zraka, nekateri pa bi celo umrli, ker se njihov organizem ne bi zmogel tako hitro prilagoditi tem akutnim bolezenskim spremembam. Ker pa se bolezen razvija izredno počasi, se bolniki na to počasno izgubo pljučne kapacitete sproti »privajajo«. Šele ko jim z zdravili in drugimi medicinskimi ukrepi pomagamo, se bolniki zavedo, kakšni reveži so bili poprej. Bolniki s KOPB so torej dolga leta invalidi, pa za bolezen sploh ne vedo!

Zakaj je pomembna zgodnja diagnoza KOPB?

KOPB ni ozdravljiva, je pa pomembno zazdravljiva bolezen. To pomeni, da lahko bolnikom z medicinskimi ukrepi pomembno izboljšamo kakovost življenja. Z opustitvijo kajenja se napredovanje KOPB zaustavi (slika 1). Po najnovejših spoznanjih je upad pljučne kapacitete najhitrejši v začetnih oblikah bolezni, kar še dodatno utrdi pomen zgodnje diagnoze. Žal pa opustitev kajenja le malo, če sploh kaj, zmanjša pogostnost poslabšanj KOPB. Poslabšanja so za bolnike izredno neprijetni dogodki, ki jim za mesec ali več krepko okrnijo kakovost življenja. V poslabšanjih KOPB umre 10 % bolnikov! Z zdravili, npr. z dolgodelujočim antiholinergikom tiotropij, dolgodelujočimi simpatikomimetiki ter morda tudi z inhalacijskimi glukokortikoidi, pomembno zmanjšujemo pogostnost poslabšanj KOPB. Ker pa so (huda) poslabšanja KOPB mogoča tudi v začetnih oblikah KOPB, je očitno, kako pomembno je zgodnje odkrivanje in zdravljenje te bolezni.

Kako zgodaj odkriti KOPB?

To je vprašanje za »milijon dolarjev«. Morda dobesedno. Spodbujati bi bilo treba, da bi vsaj starejši kadilci rutinsko opravili preiskavo pljučne funkcije – spirometrijo, pri kateri izmerimo FEV1 (slika 1). S pomočjo medijev bi bilo treba širiti osveščenost o KOPB. Mislim, da na škatlicah cigaret, na katerih so vsa mogoča opozorila, še vedno ni niti omenjeno, da je kajenje v vsaj 90 % odgovorno za nastanek KOPB! Izvajati bi bilo treba epidemiološke raziskave, s katerimi bi odkrili, kolikšen zdravstveni problem predstavlja KOPB pri nas. V Združenih državah Amerike so na podlagi takšnih raziskav zaključili, da najmanj 50 % bolnikov s pomembno razvitim KOPB, ki jim dela zdravstvene probleme, ne dojema, da so bolni, kaj šele, da imajo KOPB.

Spirometrične akcije v Sloveniji

V Sloveniji potekajo vsako leto v okviru svetovnega dne KOPB tako imenovane spirometrične akcije, ki jih spodbujajo farmacevtske firme, kot sta Boehringer Ingelheim in Pfizer.

Opisali bomo letošnjo akcijo. Vabilo na spirometrijo, ki je potekala v velikem trgovskem centru v Ljubljani, je bilo posredovano v nekaterih medijih, povabili pa smo tudi mimoidoče kupce, da opravijo spirometrijo. Zanimanje je preseglo naše zmogljivosti, zato smo spirometrijo opravili večinoma le starejšim kadilcem ali kadilkam.

Kaj smo odkrili? Spirometrijo smo naredili 109 osebam. Več ni šlo, saj je že teh 109 spirometrij ob izpolnjevanju vprašalnika o simptomih in kadilskih navadah zahtevalo cel dan trdega dela. Delo pa se je obrestovalo, saj smo pri 22 osebah odkrili spirometrično obstrukcijo (ki kaže na KOPB, večinoma zgodnje oblike) ter pri 7 osebah restriktivno okvaro pljučne funkcije, ki lahko kaže na marsikaj – srčno popuščanje, nekatere bolezni pljuč, okvare prsnega koša itd. (slika 2). Skratka med našimi naključnimi preiskovanci je bilo 28 % takšnih, ki so imeli okvarjeno pljučno kapaciteto, od tega 20 % takšnih, ki imajo skoraj zagotovo KOPB.

Koliko izmed slednjih je vedelo, da so bolni? Samo dva, pri čemer je treba poudariti, da je imelo – z anketnim listom razkrito – prav vseh 22 bolnikov pomembne telesne simptome, predvsem kronični kašelj, izkašljevanje in sopihanje ob telesnih naporih, pa se zaradi teh nedvomno motečih težav niso odločili za obisk pri svojem zdravniku!

Ljudem, ki smo jim odkrili okvaro pljučne funkcije, smo v pogovoru o možnih vzrokih nudili tudi ustrezen medicinski nasvet in napotek, da naj diagnostiko in zdravljenje bolezni nadaljujejo s pomočjo izbranega zdravnika.

Kaj lahko sklepamo na podlagi izvedene spirometrične akcije? Recimo, da je ta dan obiskalo trgovski center 1.000 kupcev, ki so kadilci in starejši od 50 let. Izbranih 109 oseb, ki so sodelovale v naši akciji, je predstavljalo reprezentativni vzorec, zato lahko kar s precejšnjo gotovostjo sklepamo, da je bilo tudi med njimi okoli 20 % oz. 200 oseb s KOPB, od katerih jih večina seveda ne ve, da imajo to hudo in usodno bolezen. Vsekakor je naša akcija ponovno razkrila, da je med nami veliko neodkritih bolnikov s KOPB ter da ima marsikateri starejši kupec, ki zraven nas morda s težavo potiska voziček, KOPB.

Ali veste, da umre v Sloveniji letno 600–700 ljudi zaradi KOPB?

Ali se zavedamo, da so to prezgodnje in nepotrebne smrti?

Ko cigaret ne bo več, bo kajenje le še neprijeten zgodovinski spomin. Na tisoče bolnikov se vsako leto zdravi zaradi poslabšanja KOPB. To so dolgotrajne in lahko zelo drage hospitalizacije. Mnoge bolnike je treba zdraviti na oddelkih za intenzivno terapijo. KOPB je torej za državo izjemno draga bolezen, zato je nerazumljivo, zakaj država (medicinska politika) ni pokazala do sedaj skoraj nobenega zanimanja za KOPB.

Za začetek bi lahko vsaj spodbujali iskanje bolnikov z zgodnjimi oblikami KOPB.

Februar, 2009