Poslanstvo Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije je med drugim tudi informiranje in ozaveščanje širše javnosti o zdravju pljuč. Ob letošnjem svetovnem dnevu kronično obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), ki so ga obeležili 16. novembra, so želeli izpostaviti vpliv zdravja naših pljuč na kakovost življenja in na doživljanje starosti.

Avtorica: Katarina Ravnik

V Svetovni zdravstveni organizaciji WHO ocenjujejo, da je na svetu kar 65 milijonov bolnikov s KOPB. Bolezen je posledica številnih dejavnikov. Najpogosteje je to kajenje, pasivno kajenje in drugo izpostavljanje cigaretnemu dimu. Drugi dejavnik je delo v industrijah, ki so obremenjene s kemikalijami, dimom in prahom. Na nastanek KOPB lahko vpliva tudi onesnaženje zraka v stanovanju, na primer pri uporabi peči za ogrevanje in kuhanju na trda goriva. Dejavnik tveganja so tudi hude okužbe dihal v otroštvu, ki lahko vplivajo na maksimalno rast pljuč, ter astma v otroštvu.

Po enosmerni poti

KOPB je kronično obolenje dihal, ljudje jo poznajo kot »bolezen težke sape«, pogosto tudi s pridruženim kašljanjem. Pri tej bolezni se pojavijo trajno zožene dihalne poti. Sčasoma se okvarijo tudi pljučni mešički, ki propadajo in vodijo v prenapihnjenost pljuč (emfizem).

Treba se je zavedati, da gre za neozdravljivo bolezen in njenega napredovanja ni možno ustaviti – lahko pa ga upočasnimo. Zato je ključno, da poskrbimo za svoja pljuča, še preden se pokažejo prve težave. Čeprav je bolezen zelo razširjena, so začetni znaki težko prepoznavni in je zato med najredkeje diagnosticiranimi boleznimi na svetu. Po grobih ocenah je v Sloveniji med 100.000 do 150.000 bolnikov s KOPB.

Kot rečeno, je kajenje najpogostejši vzrok za KOPB, krivo je za 85 do 90 % primerov, saj zanjo zboli kar 15 do 35 % vseh kadilcev. S KOPB je povezano tudi tako imenovano pasivno kajenje, ki bolj učinkuje na ženske.

Kako se razvije KOPB

Kakovost našega življenja močno slabšajo življenje v urbanem okolju, kajenje, delovne navade in stres. Redna telesna dejavnost je nujna, če želimo ohraniti zdravje. V Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije pravijo, da je sedenje postalo novodobno kajenje ter trdijo, da ena pokajena cigareta na dan skrajša življenje za 11 minut, ena ura sedenja na dan pa ga skrajša za 24 minut.

Kakšne spremembe se zgodijo v pljučih ob pojavu te bolezni? Najprej so to spremembe na sluznici, ko na velikih sapnicah nastaja veliko sluzi, ki jo bolnik izkašljuje, govorimo o kroničnem bronhitisu. Cigaretni dim poškoduje tudi male dihalne poti, katerih premer je manj kot tri milimetre, te se potem brazgotinijo in zožijo – to je bronhiolitis.

Pri KOPB so prizadeti tudi nežni pljučni mešički, v katerih kisik prehaja iz vdihovanega zraka v kri. Ko ti propadajo, med njimi nastajajo votlinice, temu rečemo emfizem. Če gre za večje votlinice, zapolnjene z zrakom, so to tako imenovane emfizemske bule. Vse to vodi v napredujočo zaporo dihal, ki se je ne da pozdraviti, spremembe na pljučih ostanejo za vedno. Pomembno je tudi to, da se iz vnetih sapnic izločajo določene snovi, ki sicer sodelujejo pri vnetju v pljučih, prek krvi preidejo v telesna tkiva in sprožijo propadanje mišic. Bolnik hujša in postane nemočen.

Težko dihanje bolnika se najprej pojavi le ob večjih telesnih naporih, v poznem stadiju bolezni pa bolnik težko diha že ob običajnih dnevnih opravilih, kot sta umivanje in oblačenje, pozneje tudi med mirovanjem. Dolgo bolniki ob običajnih dnevnih dejavnostih niti ne zaznajo, da je z njihovimi pljuči kaj narobe. Če se pojavi kratka sapa ob naporu, to pripisujejo slabi kondiciji, staranju ali povečani telesni teži. Da je z njihovimi pljuči nekaj narobe, posumijo šele takrat, ko začnejo kašljati ali jih duši že ob manj naporni dejavnosti.

Redna telesna dejavnost je izrednega pomena tudi za bolnike. Gibanje upočasni napredovanje KOPB, poleg tega se s tem tudi zmanjša tveganje za nenadno srčno smrt, visok pritisk, sladkorno bolezen, debelost, raka črevesja, artritis, osteoporozo in depresijo.

Bodite prijazni s svojimi pljuči!

KOPB je neozdravljiva bolezen, lahko pa z določenimi ukrepi upočasnimo njeno napredovanje. Predvsem je potrebno prenehanje s kajenjem, saj s tem preprečimo hitro napredovanje bolezni. Pomembno je tudi zdravo prehranjevanje in redna telesna dejavnost.

Za bolnika s KOPB so predvsem pomembne vaje za krepitev dihalnih mišic, naučiti pa se morajo tudi pravilne tehnike dihanja, s katero preprečijo prenapihnjenost pljuč. Nekateri zmotno mislijo, da jim telesna vadba ne koristi, saj da jih samo še bolj utruja, ob povečanem naporu težko dihajo. Če z vadbo prenehajo ali sploh ne začnejo, je njihova telesna zmogljivost vsak dan manjša. Bolezen v hujših stopnjah namreč poleg dihalnih mišic pomembno prizadene tudi druge mišice telesa.

Če pa bolnik z vztrajno in redno vadbo krepi mišice, lahko kmalu ugotovi, da je postalo njegovo dihanje sčasoma manj naporno, da se počuti bolje, telesno postaja iz dneva v dan dejavnejši. Dokazano je, da zmerna telesna vadba izboljša pljučno funkcijo in telesno zmogljivost. Bolniki pa naj se držijo opozorila, da telesno dejavnost stopnjujejo počasi.

V okviru Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije se izvajajo tako imenovane šole KOPB in tam bolniki dobijo informacije o bolezni, o njenem poteku in napredovanju. Najpomembnejša informacija zanje pa je ta, kako jo je možno preprečevati, omiliti simptome in izboljšati kakovost življenja.

Rehabilitacijska vadba

V okviru društva na 14 lokacijah po Sloveniji poteka tudi rehabilitacijska vadba bolnikov s KOPB in drugih pljučnih bolnikov. Gre za strokovno vodeno in varno telesno vadbo, izvajajo jo usposobljeni respiratorni fizioterapevti. Bistvo rehabilitacije je, da je vseživljenjska, s tem imajo pljučni bolniki omogočeno redno in dolgotrajno rehabilitacijo – enkrat na teden skozi celo leto, tudi več let.

Kot je povedala predsednica društva Metka Nežič, je redna telesna vadba za izboljšanje telesne zmogljivosti in ohranjanje pljučne funkcije nujna za vse kronične pljučne bolnike, še posebej pa za bolnike s KOPB, ki jim bolezen pogosto onemogoča samostojno izvajanje vsakodnevnih življenjskih opravil. »Bolniki s KOPB zaradi težke sape začnejo opuščati gibanje. Ker se ne gibljejo, so mišice vedno slabše in hitreje postanejo zadihani. Ujamejo se v začaran krog težke sape in nedejavnosti, ki pa ga z ustrezno rehabilitacijo lahko prekinemo in s tem močno izboljšamo kakovost življenja in upočasnimo napredovanje bolezni.

Naša sogovornica je pohvalila rehabilitacijo, ki se izvaja v nekaterih bolnišnicah, dodala pa je, da je žal časovno omejena na štiri tedne. Omejena je tudi na majhno število pljučnih bolnikov, kapacitete pa se krčijo. Zato so si v Društvu pljučnih bolnikov Slovenije zadali nalogo, da čim večjemu številu kroničnih pljučnih bolnikov omogočijo vseživljenjsko rehabilitacijo, ki temelji na strokovno vodeni in varni telesni vadbi, pod vodstvom usposobljenih respiratornih fizioterapevtov.

Potek vadbe

Po besedah Metke Nežič je bistvo te rehabilitacije to, da je vseživljenjska in imajo pljučni bolniki omogočeno redno in dolgotrajno rehabilitacijo. Kako poteka? »Bolniki prihajajo na vadbo enkrat na teden celo leto, lahko tudi več let. Imamo bolnike, ki vadbo obiskujejo že 10, tudi 15 let. Vadba vključuje trening vzdržljivosti, trening za krepitev mišične moči ali funkcionalni trening in raztezne vaje, s katerimi povečamo obseg gibljivosti določenega sklepa in mišic.

Vključuje tudi vaje za ravnotežje. Izvaja se v telovadnicah z različnimi pripomočki, prav tako pa tudi na prostem, v naravi. Vadba poteka v majhnih skupinah, kjer se udeleženci med sabo podpirajo in spodbujajo. Intenzivnost in stopnjevanje vadbe, število ponovitev in trajanje posamezne vaje fizioterapevt prilagaja glede na trenutno sposobnost vadečih in tudi individualno, glede na zdravstveno stanje in sposobnost posameznega udeleženca.

Rehabilitacijska vadba se izvaja na 14 lokacijah (Ljubljana, Komenda, Koper, Novo mesto, Maribor, Ptuj, Topolšica, Celje, Brežice, Luče, Trebnje, Domžale, Murska Sobota in Kranj). Cilj društva je, da jo v najkrajšem času razširijo še na 10 novih lokacij. Poteka vse leto (razen julija in avgusta), udeleženci pa po prejetih navodilih vmes vadijo tudi doma.

Za podrobnejše informacije glede rehabilitacijske vadbe za pljučne bolnike lahko pokličete na tel. 01 427 44 44 (v torek in četrtek med 9. in 13. uro) ali pišite na drustvo@dpabs.si.

ABC

A Pri KOPB gre za trajno zožene dihalne poti.

B Bolezen je neozdravljiva in je ni mogoče ustaviti.

C Redna telesna vadba je nujna za izboljšanje telesne zmogljivosti in ohranjanje pljučne funkcije.