Dihanje je temeljna življenjska funkcija, ki jo pogosto jemljemo za samoumevno. Naše dihanje se lahko razlikuje od umirjenega med meditacijo do pospešenega ob športni dejavnosti ali v stresu. Ko pa dihanje postane oteženo ali nenormalno, ga začnemo opaziti in se zavedati njegovega pomena za naše zdravje.

Kako deluje dihanje?

Dihanje je sestavljeno iz vdiha in izdiha. Ob vdihu se naša trebušna predpona skrči in pomakne navzdol, ob tem pa pride do krčenja zunanjih medrebrnih mišic in dviga reber, zaradi česar se prsni koš lahko razširi.

S povečanim volumnom prsne votline se zniža tlak v pljučih, zrak pa lahko preko nosu (ali ust) vstopi preko žrela in grla v sapnik. Preko sapnic nato potuje zrak vse do mešičkov (alveolov), kjer kisik prehaja v kri, ogljikov dioksid pa iz krvi v alveole. Eritrociti v krvi vežejo kisik nase, nato pa ga s pomočjo krvnega obtoka prenesejo po celotnem telesu, do organov. Telesni organi presnavljajo hranila s pomočjo kisika, ob razpadu hranil se izloča ogljikov dioksid, ki s krvjo pride nazaj v pljuča. Zrak z ogljikovim dioksidom se ob povečanem tlaku v pljučih iztisne skozi dihalne poti nazaj v okolje. Ta proces izmenjave zraka je za naše telo bistvenega pomena, a pogosto se ga zavemo šele ob izstopajočih frekvencah dihanja.

Normalna oblika dihanja

»Najpogostejše je normalno dihanje: tako dihanje je umirjeno, ritmično s frekvenco od 12 do 20 vdihov na minuto, vsak vdih pa je globok okoli 500 ml zraka oz. 7 ml zraka na kilogram telesne teže. Vse, kar je zunaj teh okvirjev, je nenormalno dihanje,« pojasni Igor Koren, dr. med., specialist internist in pulmolog, ki ob tem navede še druge, manj običajne, oblike dihanja.

Nenormalne oblike dihanja

• Tahipneja: Pospešeno dihanje

Prehitro dihanje ali tahipneja je pojem, s katerim označujemo frekvenco dihanja pri odraslih osebah z več kot 20 vdihov na minuto. Največkrat je posledica obolenj srca, pljuč, anemij ali zvišanje telesne temperature.

• Hiperpneja: Pregloboko dihanje

Pregloboko dihanje ali hiperpeja je, ko vdih v mirovanju bistveno presega 500 ml zraka. Pri športu ali težkem delu potrebujemo več kisika, zato takrat vsi globlje in pospešeno dihamo. V primeru presnovnih zapletov z acidozo (znižanim pH v telesu) bolniki dihajo izrazito globoko in pospešeno. To je najpogosteje pri ketoacidozi ob iztirjeni sladkorni bolezni (Kussmaulovo dihanje) ali pri ledvični insuficienci.

• Apneja: Prekinitev dihanja

Prihaja lahko tudi do prekinitve dihanja, t. i. apneje. Trajna apneja je posledica smrti, posamezniki pa krajše prekinitve dihalnega procesa motijo tudi med spanjem. Te intermitentne ponavljajoče se apneje med spanjem so najpogosteje posledica zapore pretoka zraka v žrelu. Tovrstno bolezensko stanje pa lahko dolgoročno izjemno slabo vpliva na naš celotni organizem. Ob poškodbi možganskega debla, kjer se nahaja tudi center za dihanje, lahko pride do t. i. biotovega dihanja, ki je kaotično, neenakomerno tako po frekvenci kot po globini vdiha.

Kaj je dispneja (težko dihanje) in kako se kaže?

Pogosto se dihanja bolje zavemo šele, ko je oteženo. Mnogim je stanje bolj znano pod izrazom težka sapa, medtem ko stanje strokovno poimenujemo z besedo dispneja. Kot pove že sama beseda dispneja, s katero označujemo težko dihanje – ta izhaja iz grških besed dys in pneuma (prva pomeni slabo, težko, druga pa sapo, dihanje) – gre za oteženo dihanje z neprijetnim občutkom napora dihalnih mišic.

Omenjeno stanje vsak posameznik občuti drugače, na zunaj pa se odrazi z zasoplostjo in hitrim ter površinskim dihanjem. Lahko tudi s kašljem, celo pomodrelimi ustnicami in prsti. Prav lahko se zgodi, da niti celotnega stavka ne boste zmogli povedati, ne da bi pri tem naredili premor. Pri dihanju pa boste aktivirali tudi trebušne in celo vratne ter ramenske mišice.

Vzrokov, ki vodijo v oteženo dihanje, je več, vse od bolezni pljuč do bolezni srca in ožilja ter krvnih obolenj. Lahko je krivec zapora dihalnih poti, bodisi zaradi tumorja ali vnetja, lahko zapora pljučnih žil. Oteženo dihanje se lahko pojavi ob prisotnosti velike količine tekočine med pljučnima mrenama ali pa je posledica hudega popuščanja srca ali oblike kronične obstruktivne bolezni. Po drugi strani pa je težka sapa prisotna tudi ob duševnem nemiru ali po preveliki telesni obremenitvi, tudi kadar so prisotni občutki strahu, tesnobe.

Preberite tudi prispevek: Ko dihanje povzroča napor

Kakšna je vloga nosu pri dihanju?

Nos ima številne funkcije – od zaznavanja vonjav do vlaženja, ogrevanja in čiščenja zraka, ali kot pove dr. Koren: »Nos in obnosne votline (sinusi) so kot veža v hiši. Če veže ni, je v dnevni sobi, odvisno od letnega časa, prehitro hladno ali pretoplo. Nos in sinusi vdihani zrak segrejejo na ustrezno temperaturo, ga navlažijo in očistijo virusov ter bakterij. Le takšen zrak je primeren za sicer občutljiva pljuča. Če pa dihamo pretežno skozi usta, smo podvrženi pogostejšim bronhitisom, pljučnicam, motnjam dihanja v spanju in celo astmi.«

Sploh v jesensko-zimskem času dobro prekrvavljeni nos ogreje hladen zrak, saj se žile napnejo z namenom, da zrak pred potjo v pljuča primerno pogrejejo. A prav v tem obdobju pogosto zaradi prehladnih obolenj pride tudi do zamašitve nosu, kar nas prisili, da ne dihamo skozi nos, temveč skozi usta. Ta pojav je dobro poznan tudi posameznikom z alergijskim in nealergijskim rinitisom, pri katerih so nosnice slabše prehodne, saj se nenehno mašijo. Dihanje skozi usta lahko opazimo tudi pri otrocih, ki imajo težave z žrelnico.

Kako zimski čas vpliva na naše dihanje in zdravje dihal?

Pozimi pogosto vdihamo precej drugačen zrak kot v toplejših mesecih. Zaradi hladnega zraka se naše dihalne poti zožijo, kar lahko oteži dihanje, sploh pri posameznikih, ki že tako trpijo za astmo oz. drugimi dihalnimi težavami. Prav tako je pozimi zrak pogosto precej bolj suh in lahko draži naše dihalne poti ter jih izsuši, kar posledično lahko vodi v bolj plitvo in hitrejše dihanje.

Tudi kurjava v notranjih prostorih naredi zrak bolj suh, zato je dobro razmisliti o uporabi vlažilnikov zraka, tudi zaradi preprečevanja izsuševanja drugih sluznic. Suh zrak namreč lahko izsuši zaščitno sluz v dihalnih poteh, kar povečuje tveganje za okužbe, saj sluz praviloma ujame mikrobe in jim preprečuje, da bi vstopili v pljuča. Poleg tega zaradi mraza pogosteje dihamo skozi usta, kar je, kot je že omenjeno, precej manj učinkovito kot pri dihanju skozi nos segret in vlažen zrak. Pogosto pa lahko dihanje v hladnem zraku mnogim predstavlja tudi večji napor, saj telo potrebuje več energije za ohranjanje toplote, kar se najbolje izrazi med dejavnostjo na prostem. A za zdrave posameznike hladen zimski zrak kljub temu ne bi smel predstavljati težav pri dihanju.

Preberite tudi prispevek: Solna terapija mnogim pomaga v polnosti zadihati

Pravilno dihanje pozimi: nasveti in tehnike

Zdravi posamezniki

Pri pretežnem dihanju skozi nos seveda hladen zrak ne škodi spodnjim dihalom (sapnicam in pljučem). Pri daljšem dihanju skozi usta, pri npr. boleznih nosu ali zelo podaljšani obremenitvi pri športu, pa hladen zrak spodnja dihala izsuši in oslabi obrambo sapnic pred mikrobi. Hladen zrak namreč blokira protitelesa, ki »stražijo« na površini sluznici sapnic pred vdorom virusov in bakterij. Oslabi se tudi čiščenje sapnic vdihanih prašnih delcev oz. »smeti«. V teh primerih se lahko pojavijo bronhitisi, pljučnice ali astma.

Osebe z dihalnimi boleznimi

Bolniki s kroničnim bronhitisom ali astmo naj se na hladnem zraku zadržujejo krajši čas, najbolje opoldan, ko je zrak najtoplejši. Prilagoditveni mehanizmi pljučnega krvnega obtoka so v obolelih pljučih okvarjeni, prav tako tudi obrambni mehanizem proti toksinom iz okolja, neučinkovit je tudi čistilni mehanizem sluznice dihalnih poti. Zato pri teh ljudeh obstaja večja možnost za poslabšanje bronhitisa, tudi za pojav okužb ali pospešeno tvorbo bronhialne sluzi, ki nato otežuje dihanje in nas sili v kašelj. Ovirano dihanje lahko namreč vodi tudi v opešanje srca. Tudi kadar prestajamo prehladna obolenja, se hladnemu zraku ne izpostavljajmo predolgo.

Preberite tudi prispevek: Kakšna je kvaliteta zraka v zaprtih prostorih?

Dihanje pri otrocih pozimi: Kako zagotoviti varne sprehode in zdravo dihanje?

Pogosto so v precepu tudi mamice, ki ne vedo, ali lahko dojenčke ob nizkih zimskih temperaturah (sploh če se te spustijo pod ničlo) odpeljejo na sprehod. Zimske temperature niso dejavnik, zaradi katerih otrok ne bi smeli peljati na sprehod oz. jim dovoliti igre na svežem zraku. Dojenčki naj bodo primerno zaščiteni v vozičku ali nosilki, večji otroci pa temperaturam primerno oblečeni.

Preberite tudi prispevek: Otroci in dihala