Kašelj je obrambni refleks, ki poskrbi, da so naše dihalne poti čiste. Čeprav je nadležen in lahko zveni grozno, telesu pomaga pri obrambi in ozdravitvi. Kašelj je pogosto treba pospešiti, ker se tako dihalne poti hitreje in učinkoviteje sčistijo. Kašelj je opozorilni znak, ki ga ne smemo zanemariti, saj lahko kaže na obstoj bolezni. Več o kašlju nam je povedala prim. Nadja Triller, dr. med., specialistka interne medicine in pnevmologije, iz Zdravstvenega doma Murska Sobota.

Avtor: Luka Šabeder

Kakšne vrste kašlja sploh obstajajo in na katero bolezen posamezna vrsta kašlja kaže?

Kašelj nastane refleksno, nehotno in je posledica draženja dihalnih poti. Pojavlja se akutno in traja kratek čas, največ do dva ali tri tedne ali pa je kroničen in traja več kot osem tednov. Lahko je suh – dražeč ali moker – produktiven. Dražeči, suhi kašelj je lahko posledica vdihovanja dražljivcev ali alergenov. Lahko je znak gripe, oslovskega kašlja ali vdihanega tujka ali pa je posledica neželenih učinkov zdravil, zlasti nekaterih zdravil, ki jih uporabljamo za zdravljenje povišanega krvnega tlaka (ACE-inhibitorji). Produktivni, mokri kašelj se pojavi pri vnetju dihal. Bolnik izkašljuje sluzavo ali gnojno, občasno krvavo.

Produktivni kašelj se pojavi pri poslabšanju kronične obstruktivne pljučne bolezni, ob zagonu vnetja v bronhiektazijah ali pri pljučnem abscesu. Akutni kašelj nastane zaradi virusnega ali bakterijskega vnetja zgornjih ali spodnjih dihalnih poti: vnetje nosu ali obnosnih sinusov, vnetje sapnika, bronhijev ali pljuč – pljučnica. Kronični kašelj je običajno posledica kroničnega vnetja zgornjih dihalnih poti (npr. obnosne votline) ali kroničnih bolezni spodnjih dihal: astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), bronhiektazije. Pojavlja se pri srčnem popuščanju, pri tujkih v dihalnih poteh. Pojavlja se pri rakavih boleznih pljuč ali pri zasevkih drugih organov v pljuča. Povzročajo ga redke bolezni pljuč, kot so pljučna fibroza, farmarska pljuča, sarkoidoza ter kronične vnetne bolezni: pljučna tuberkuloza ali pljučni absces.

Kdaj je kašelj povezan z alergijami?

Kašelj pri alergiji se pojavi zaradi preaktivnega imunskega sistema, ki se odzove na snovi iz okolja, na katere se nealergik ne odzove. Simptomi alergije so podobni kot pri prehladu. Pojavi se kihanje, voden izcedek iz nosu, suh kašelj. Prehladi se pojavljajo pogosteje pozimi, alergija pa se pojavi v katerem koli letnem času, najpogosteje v času cvetenja trav, dreves ali plevelov (npr. ambrozija, pelin). Medtem ko simptomi prehlada trajajo en teden do največ štirinajst dni, so simptomi alergije prisotni celotno sezono cvetenja in se ponavljajo vsako leto v istem letnem času. Kašelj pri astmi se pojavi pogosteje ponoči in proti jutru, bolnika pogosto zbudi. Pri alergijskem vnetju nosne sluznice kašelj povzroči sluz, ki zateka v žrelo.

Kako lahko vemo, ali je kašelj posledica refluksa oz. zatekanja želodčne kisline v požiralnik?

Kašelj, ki je posledica vračanje želodčne vsebine v požiralnik, nastane zaradi ohlapnosti mišice zapiralke. Bolniki opisujejo težavo kot občutek draženja ali občutek tujka v grlu. Tožijo, da jih boli za prsnico in/ali v zgornjem delu trebuha. Imajo občutek povečanega nastajanja sluzi v grlu, peče jih zgaga. Kašelj se pojavi, ko ležejo k počitku, zlasti kadar se odpravijo spat s polnim želodcem. Kašelj je intenzivnejši po zaužitju sladkarij, kadar jedo svež česen ali čebulo, pomaranče, limone, alkohol …

Ali kajenje vpliva na nastanek kašlja?

Kadilski kašelj nastane zaradi kroničnega vnetja, ki ga povzroča inhalacija cigaretnega dima. V dihalnih poteh kadilca nastaja več sluzi, kar se odraža v jutranjem produktivnem izkašljevanju. Po opustitvi kajenja se kašelj sčasoma poleže. Kadar kadilec kašlja ves dan, postane hripav ali v izkašljani vsebini opazi sledove krvi, je možno, da je zbolel za pljučnim rakom.

Ali je smiselno blažiti kašelj z domačimi pripravki in zdravili brez recepta in s katerimi?

Kašelj, ki se pojavlja ob prehladu, lajšamo sami. Uživanje zdravil, ki jih lahko kupimo brez recepta, običajno ni potrebno. Pijemo pa večje količine toplih napitkov, zrak v stanovanju vlažimo, izogibamo se telesnim naporom in vdihovanju hladnega zraka. Ob pojavu sočasnega nahoda si pogosteje čistimo nos. Sluz iz nosu, ki zateka po zadnji steni v žrelo, kašelj še poslabša. Kašljajmo v robec, saj tako preprečujemo širjenje okužbe.

Kdaj je kašelj dovolj dober razlog za obisk zdravnika?

• Kadar kašelj spremlja povišana telesna temperatura in izkašljujemo gnojno.
• Kadar ob kašlju težko dihamo in/ali imamo povišan srčni utrip.
• Kadar se pojavi bolečina v prsnem košu in je ta intenzivnejša ob kašljanju in dihanju.
• Kadar se kašelj krepi in se poveča količina izkašljane sluzi.
• Kadar nam ob kašljanju piska v prsih.
• Kadar se pojavi hripavost ali izguba glasu.
• Kadar v izkašljani vsebini opazimo kri.

Pri kašlju si lahko pomagamo z doma pripravljenim zdravilnim sirupom iz črne redkve. Črni redkvi odrežemo vrh in jo nato izdolbemo toliko, da lahko damo vanjo dve žlici medu. Redkev pokrijemo in pustimo stati do dva dni. Redkev spusti svoj sok in dobimo sirup, ki ga spijemo žličko do dve na dan. Zdravilne učinkovine v črni redkvi so močna eterična olja, zlasti rafanol, oplemeniten z žveplom in gorčičnim oljem, ter precejšne količine vitaminov A, B1, B2 in C.

Januar 2016