KOPB je bolezen, pri kateri imajo bolniki kronično zožene dihalne poti in zato zmanjšan pretok zraka v dihalnih poteh. Vključuje bolnike s kroničnim bronhitisom in emfizemom  ali pa s kombinacijo obeh obolenj. Te bolnike pogosto spremlja dispneja (težka sapa), kronični kašelj, hitra utrujenost, izpljunek oz. izmeček in slabša izmenjava dihalnih plinov. Najpomembnejši vzrok razvoja KOPB je kajenje, njen nastanek pa pospešujejo še onesnažen zrak z žveplovim dioksidom, akutne respiratorne infekcije in genetski faktorji.

O bolezni, s težko zapomnljivim imenom, nam je več povedal prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med., specialist pulmolog iz Bolnišnice Golnik.

Avtor: B.M.Žužek

Za začetek vas prosim za kratko razlago, kaj  pomeni kratica KOPB? Koliko bolnikov s to boleznijo je v Sloveniji?

Kratica KOPB označuje kronično obstruktivno pljučno bolezen. Kratica ni zapletena, a nikakor ne gre v uho. Ne pri nas in tudi ne v tujini. Morda zato, ker ne vsebuje simptomov ampak ima funkcijski pridih. Obstruktivna … Kaj pa je to? Četudi prevedemo ”obstrukcijo” v “zaporo” bronhijev, je kratica za običajnega državljana še vedno slabo razumljiva. Za vsakdanjo rabo bi bilo smiselno poiskati prijaznejšo kratico ali pa kar ime bolezni. Kot je na primer sladkorna bolezen, revma, skleroza, kap itd. Še bolje pa bi bilo, da kratico sprejmemo.

Natančnega števila bolnikov s KOPB pri nas ne poznamo. Domnevamo, da boluje za KOPB 5-10 % odraslih. Na podlagi tega ocenjujemo, da je bolnikov s KOPB v Sloveniji okrog 80.000. Žal je – po naših in predvsem tujih izkušnjah sodeč – tudi pri nas večina bolnikov s KOPB neodkritih in nezdravljenih.

Kateri so klinični znaki KOPB? Na kaj naj bodo ljudje pozorni?

KOPB se razvija zelo počasi, vsaj v začetku brez kakšnih opaznejših poslabšanj. Nekako se “priplazi” v bolnika, ki je seveda načeloma dolgoletni kadilec cigaret. Ker je potreben vsaj 20-letni kadilski staž, je KOPB bolezen starejših ljudi. KOPB se kaže s počasi napredujočo težko sapo, ki pa se pojavi – razen pri napredovalih oblikah te bolezni – samo pri naporih. Ki  jih starejši ljudje že brez KOPB z leti vse težje zmorejo. Zato mnogi pripisujejo težko sapo staranju in ne bolezni. Mnogi (ne vsi!) kadilci seveda kašljajo ter izkašljujejo. Česar pa žal ne razumejo kot začetni znak KOPB, ampak kot “normalen” znak kajenja. Zmota! Pogosto se kadilci tudi zavestno izogibajo obisku pri zdravniku, čeprav imajo navedene simptome, saj se zavedajo, da jim bo najprej odsvetoval kajenje. Vendar na žalost ti znaki ne izginejo sami od sebe, kvečjemu sčasoma postajajo vse hujši. Torej, napotite se čim prej k svojemu zdravniku. Lahko vam pomaga!

Kateri so glavni dejavniki tveganja? Kako se lahko izognemo bolezni?

KOPB je večinoma posledica dolgoletnega kajenja cigaret. KOPB lahko nastane tudi pri dolgoletni izpostavljenosti velikim količinam prahu ali pa dimu pri gorenju biomas. Vsekakor bi se v večini primerov KOPB izognili, če bi povsem opustili kajenje cigaret.

Kako bolezen odkrijemo? V čem je pomen zgodnjega odkrivanja KOPB?

KOPB je pravzaprav enostavno odkriti. Narediti je treba le povsem običajno spirometrijo – merjenje pljučne zmogljivosti. Z aparatom, ki je na voljo skoraj v vsakem zdravstvenem domu. Vendar se to ne dogaja, ker zdravniki prvega kontakta – torej zdravniki družinske medicine – premalokrat pomislijo na možnost KOPB ali pa niso usposobljeni za izvajanje spirometrije. Še huje pa je, da je osveščenost prebivalstva o KOPB nadvse majhna. Povprečen Slovenec ne ve, kaj pomeni kratica KOPB, kaj šele, da bi to bolezen povezoval s kajenjem. In seveda, vse premalo se ve, kako je ta bolezen povezana z umrljivostjo ljudi. V Sloveniji umre letno zaradi posledic kajenja cigaret okoli 3.500 ljudi. Od tega 600-700 zaradi (s kajenjem cigaret!) sproženega KOPB. Le nekaj več jih umre zaradi raka pljuč, za katerega seveda ni več dvomov, da je večinoma povzročen s kajenjem cigaret. KOPB je vsekakor zelo nevarna in smrtonosna bolezen. Po tej plati je primerljiva s pljučnim rakom ter je ni jemati z levo roko, kar se sicer pogosto dogaja. Zgodnje odkritje KOPB je bistveno. Z opustitvijo kajenja napredovanje KOPB zaustavimo. Bolniki ne bodo hudi invalidi in ne bodo umirali v mukah, ne bodo povsem nemočni ali priključeni na aparate za dihanje.

Spirometrija je običajno dosegljiva le pri pulmologih. Kaj lahko naredi zdravnik družinske medicine?

Ne vidim razlogov, da si zdravnik družinske medicine ne bi omislil lastnega spirometra, vsaj majhnega, preprostega, ki zadostujejo za potrditev suma, da je s pljuči nekaj narobe. Saj je rokovanje s spirometrom dovolj enostavno. Ali zdravniki družinske medicine pošiljajo bolnike za merjenje krvnega tlaka h kardiologu? Seveda ne. Zakaj torej sami ne izvajajo spirometrije? Še posebej, ker so v zadnjem času na voljo zares enostavni merilci. Na primer merilec COPD-6 (Vitalograph). Pa tudi, ker je ne samo diagnoza amapak tudi zdravljenje KOPB močno vezano na stopnjo pljučne okvare. In nenazadnje, vsakemu bolniku s težko sapo je treba v diagnostičnem postopku opraviti spirometrijo. Mislim, da bo treba končno preseči stanje, da je merjenje krvnega tlaka sinonim za družinskega zdravnika (nisem še videl reportaže z nivoja družinske medicine, kjer ne bi iz ozadja scene ponosno štrlel aparat za merjenje tlaka), spirometrija pa naj bi bila nekaj eksotičnega, rezervirana le za zares revolucionarne družinske zdravnike. Neumnost. Spirometrija bi morala soditi med osnovne preiskave, ki jih vsaj pri kadilcih opravljamo redno vsaj enkrat letno!

Kako zdravimo KOPB?

Za zdravljenje KOPB je na voljo veliko zdravil, ki jih delimo med bronhodilatatorje (ki širijo bronhije) in glukokortikoide. Pri nas se je (upravičeno) oprijela kombinacija fenoterola in ipratropija v enem vdihovalniku. Zdravila dodajamo glede na težavnost bolezni. Omenjenemu kombiniranemu kratkodelujočemu bronhodilatatorju (fenorerol ter ipratropij) ali pa salbutamolu dodamo bodisi dolgodelujoči antiholinergik tiotropij (ki deluje 24 ur, kar je praktično, ker bolnik vdahne zdravilo le enkrat dnevno) ali salmeterol ali formoterol, ki ju predpišemo na 12-urne razmike. Kasneje kombiniramo tiotropij s salmeterolom ali formoterolom (vendar ne oba hkrati!). Nazadnje pa v zdravljenje vključimo še dolgodelujoči teofilin. Vsa ta zdravila delujejo kot olajševalci (torej odpravljajo trenutne težave) in tudi kot preprečevalci poslabšanj KOPB. Slednje delovanje bronhodilatatorjev je morda še pomembnejše. Bolniki imajo zaradi poslašanja KOPB vsaj za mesec dni okrnjeno kakovost življenja. Preprečevanje poslabšanj KOPB je zato ključno. V določeni točki razvoja KOPB je treba dodati tudi vdihani glukokortikoid, ki ni olajševalec, je pa uspešno preprečevalno zdravilo. Morda je pri tem treba omeniti, da zdravljenje z glukokortikoidi povečuje možnost obolenja za pljučnico. Torej – pri rabi teh zdravil je potreben še dodaten pozor.

Za konec še nekaj napotkov, kako čim bolje in kakovostno živeti s KOPB?

Seveda je na prvem mestu opustitev kajenja. Pomembno je redno in pravilno jemanje zdravil. Še posebej, ker z njimi preprečujemo poslabšanja KOPB. Ključnega pomena je redna telesna aktivnost. Bolnik se ne sme zasedeti! Če je še tako težko, je potrebno izvesti vsak dan nekoliko zahtevnejšo telesno aktivnost. Potrebno je večkrat, vendar po malem jesti. Presuhi naj se potrudijo in pridobijo na telesni teži. In obratno. Pomembno je cepljenje proti gripi ali pnevmokoku. Bodimo optimistično naravnani! Na podlagi preučevanj namreč vemo, da je lahko življenje bolnikov tudi z napredovalo KOPB zelo kakovostno.