V novembru obeležujemo svetovni dan KOPB, kronične obstruktivne pljučne bolezni. Za zdaj je žal ta bolezen neozdravljiva, z zdravljenjem lahko le omilimo simptome, predvsem težko dihanje. Edini res učinkoviti način, da napredovanje bolezni ustavimo, je prenehanje kajenja. Bolnikom pa pri lajšanju simptomov pomaga tudi redna in ustrezna telesna dejavnost.

Avtorica: Maja Korošak

V svetu število bolnikov s KOPB nenehno narašča. Natančnih podatkov za Slovenijo ni, ker ne obstaja ustrezno opravljena epidemiološka študija, vendar po ocenah zbolijo približno trije odstotki populacije, kar z drugimi besedami pomeni približno 50.000 Slovencev. Med njimi je okoli 15.000 bolnikov, pri katerih je delovanje pljuč že močno okvarjeno. Hudo motnjo dihanja, pri kateri v bolnikovi krvi že primanjkuje kisika, ima približno 1400 bolnikov, okoli 800 pa jih potrebuje trajno zdravljenje s kisikom. Ker je KOPB bolezen kadilcev, ki se razvija desetletja, so številke verjetno še veliko višje. Po nekaterih ocenah pri 75 % bolnikov bolezen ostane neprepoznana, vse dokler ni zelo napredovala.

KOPB je za zdaj neozdravljiva bolezen. Ni še dokazov, da bi lahko z zdravili upočasnili napredovanje bolezni ali jo celo pozdravili, vendar je bolnikom mogoče učinkovito pomagati in omiliti simptome, predvsem težko sapo, ki jih najbolj motijo v vsakdanjem življenju. V zelo napredovalih fazah KOPB bolnik živi z nenehnim občutkom dušenja in pomanjkanja zraka, zato je pomembno bolezen predvsem preprečevati.

Ne med štiri stene

Redna telesna vadba

Bolnikom s KOPB poleg zdravil zelo pomaga tudi redna telesna dejavnost. Kot pravi mag. Arjana Maček Cafuta, dr. med., spec. int. med., pulmologinja, je ta primerna za vse bolnike s KOPB, ne glede na to, v katerem stadiju bolezni so, saj z njo bolniki »zmanjšajo simptome in izboljšajo kakovost svojega življenja, vitalnost in telesno vzdržljivost, omilijo težko sapo in utrujenost, torej dva zelo neprijetna simptoma bolezni. Ob redni telesni dejavnosti imajo tudi boljši nadzor nad svojim življenjem, lažje skrbijo zase in so bolj vključeni v družbo.« Slednje je za bolnike s KOPB zelo pomembno, saj se pogosto zaprejo med štiri stene in živijo izolirano, zlasti v napredovalih stadijih bolezni, ko so že odvisni od kisikove bombe, vse teže dihajo in je njihov življenjski prostor posledično močno omejen.

Stopenjska bolezen

KOPB je stopenjska bolezen, zato so tudi težave pri bolnikih izražene različno. Telesna dejavnost je priporočljiva prav vsem bolnikom s to boleznijo, pomembno pa je, da je intenzivnost prilagojena stopnji oziroma težavnosti bolezni. »Intenzivnost naj si vsak bolnik določi sam, odvisno od svoje zmogljivosti in teže bolezni, vsekakor pa zdravniki priporočamo, da jo izvaja redno od tri- do petkrat na teden, traja pa naj od 20 do 40 minut. Najpomembnejše so vaje za vzdržljivost, denimo hoja po ravnem, zlasti nordijska, ali po stopnicah, kolesarjenje na sobnem kolesu ali hoja oziroma hitra hoja na sobni tekaški stezi.

Trening mišičnih skupin

Smiselno je trenirati mišične skupine, ki jih največ uporabljamo. Vzdržljivostnim vajam naj bolnik priključi tudi trening moči in dihalne vaje,« pove dr. Maček Cafuta in poudari tudi pomen bolnikove opolnomočenosti. Zato priporoča šole KOPB za bolnike v okviru Društva pljučnih bolnikov Slovenije. Tam dobijo informacije o bolezni, njenem poteku in napredovanju, kako jo je možno preprečevati in omiliti simptome ter izboljšati svojo kakovost življenja. »Vsak bolnik naj pozna svojo bolezen in se pouči o tem, katere oblike telesne vadbe so zanj primerne, pomembno pa je tudi, da je pozoren na poslabšanja bolezni in zna oceniti, kako lahko ukrepa sam, kdaj pa je čas, da poišče pomoč pri svojem pulmologu.«

Ob tem dr. Maček Cafuta omeni še dejstvo, da bolniki s KOPB v zimskem času svojo telesno dejavnost neredko opustijo, kot pojasnilo za to pa navajajo slabo, mrzlo, megleno vreme, onesnažen zrak in možnost padca na poledenelih tleh. To je sicer vse res, se strinja dr. Maček Cafuta, a ni razlog za popolno opustitev dejavnosti. Tudi zato je pred leti naredila »poskus« s svojimi bolniki, ki imajo KOPB, in jih spodbudila, da so kolesarili na sobnem kolesu pred televizijskim sprejemnikom. Kot pravi, so bili naslednjo pomlad vsi v občutno boljši telesni pripravljenosti in navdušeni nad vsestranskimi pozitivnimi učinki redne telesne dejavnosti.

Delo fizioterapevtov

Redna telesna dejavnost je za bolnike s KOPB torej izjemno pomembna, vsekakor pa je pametno, če vsaj v začetku telesno vadbo zasnuje vsakemu bolniku posebej fizioterapevt. Kot pravi Monika Jeruc Tanšek, fizioterapevtka z Nevrološke klinike v Ljubljani, bolnike k fizioterapevtu napoti pulmolog. Žal še vedno ne obstajajo ambulante, denimo v sklopu referenčnih ambulant, v katerih bi fizioterapevti lahko bolnikom s KOPB svetovali in jih obravnavali. »Fizioterapevti smo pri vodeni telesni vadbi oziroma rehabilitaciji bolnikov s KOPB odgovorni za kakovostno in individualno prilagojeno delo z bolniki na različnih področjih telesne vadbe (ki pa je osnova samega rehabilitacijskega programa).

Sprva ocenimo splošno telesno pripravljenost, nato pa z bolj specifičnimi testiranji natančneje ocenimo bolnikovo vadbeno sposobnost. Individualno, glede na rezultate testiranj, pripravimo prilagojen program vodene telesne vadbe, med vadbo smo bolnikom ves čas na razpolago za pomoč in nadzor nad pravilnim izvajanjem vadbe. Bolnike naučimo tehnike čiščenja dihalnih poti, ki je zanje najustreznejša, ob tem pa tudi strategije varčevanja z energijo ter jih usmerjamo v dejaven življenjski slog. Pomembno je, da redna telesna dejavnost postane del bolnikovega življenja in ne samo za čas trajanja rehabilitacije,« poudarja sogovornica.

Fizioterapevt bolniku določi vaje

Kako torej fizioterapevt bolniku določi vaje, kako oceni, katere so zanj primerne? Monika Jeruc Tanšek: »Vsak fizioterapevt, ne glede na to, kakšnega bolnika ima pred sabo, naprej naredi fizioterapevtsko oceno bolnika. To pomeni, da se z njim pogovori o anamnezi morebitnih pridruženih obolenj, zaradi katerih mora biti bolnik pri izvajanju določenih vaj in drugih telesnih dejavnosti bolj previden. Nato ga oceni glede njegove trenutne telesne zmogljivosti ter z njim opravi nekatere meritve (spirometrija, meritve moči dihalnih mišic in šestminutni test hoje), s katerimi naredi grobo oceno stopnje (napredovanja) njegove bolezni. Ne nazadnje se z njim odkrito pogovori o trenutni stopnji telesne dejavnosti (koliko ur v dnevu presedi ali počiva) ter poizve, katere telesne dejavnosti so ga veselile ali ga še veselijo.«

Pomembno je namreč, da fizioterapevt skupaj z bolnikom naredi načrt telesne vadbe, pri čemer upošteva njegove omejitve in morebitne želje. Nujno je, da bolnik razume, da fizioterapevtu ne bo ustregel z obljubo o rednem gibanju. Odgovornost za redno telesno dejavnost je namreč njegova. »Fizioterapevti so bolniku na voljo v smislu pomoči pri učenju pravilnega izvajanja telesne vadbe, podpore, saj je vsak začetek naporen, ter za dvig motivacije, ko ne najde razloga za vztrajanje. Žal pa vaditi ne morejo namesto njega,« še pove Monika Jeruc Tanšek.

Vaje, ki jih fizioterapevti priporočajo, da se delajo doma

Katere telesne vaje se priporočajo bolnikom s KOPB, ki naj bi jih delali sami doma (znotraj in na prostem)? M. Jeruc Tanšek pove, da žal univerzalnega recepta ni, saj so si bolniki med seboj zelo različni. »Zato lahko podamo samo neka splošna priporočila in jih za več informacij ter praktična navodila usmerimo v za to namenjene zdravstvene ustanove. Bolnikom tako svetujemo redno izvajanje dihalnih vaj ter tehnik čiščenja dihalnih poti. Najpomembneje je, da se bolniki najprej naučijo pravilne tehnike dihanja med vadbo in drugimi telesnimi dejavnostmi.« Priporočljivo je, da se bolniki ob lepem vremenu gibajo in vadijo na prostem (če seveda njihovo okolje ni preveč obremenjeno s smogom in izpušnimi plini).

V poletnih in zimskih mesecih naj se v času največjih temperaturnih obremenitev ne gibajo ali izvajajo telesne dejavnosti na prostem. Ko vadijo, naj izvajajo tako vaje za mišično moč kot tudi vzdržljivost. Njihova vadba naj bo sestavljena iz ogrevanja, aerobnega in anaerobnega dela vadbe ter ohlajanja. Svetujejo jim tudi različne tehnike sproščanja, saj se na ta način nekateri lažje spopadajo z občutki strahu in zaskrbljenosti zaradi pogoste zadihanosti. »Seveda pa je nujno, da bolniki potrebna znanja in praktične izkušnje naprej pridobijo bodisi v programih rehabilitacije, ki potekajo v različnih zdravstvenih ustanovah, bodisi pri fizioterapevtih, ki jih bodo vseh omenjenih tehnik in telesnih vaj naučili izvajati na pravilen način. Le tako lahko učinkovito zmanjšamo nastanek morebitnih poškodb ali celo poslabšanja njihovega zdravstvenega stanja,« še pove Monika Jeruc Tanšek.

Rehabilitacija le v nekaj centrih

Rehabilitacija bolnikov s KOPB teče v treh bolnišnicah: na Kliniki Golnik ter v bolnišnicah Sežana in Topolšica. Leta 2016 so z ambulantnim rehabilitacijskim programom pod vodstvom prim. Nadje Triller, dr. med., spec. pulmologije, začeli tudi v Zdravstvenem domu Murska Sobota in tako bolnikom v regiji približali rehabilitacijo. Cilj te ambulantne rehabilitacije je izboljšati kakovost življenja bolnikov s KOPB. Program ne vključuje samo redne telesne vadbe, ampak tudi prehransko svetovanje, svetovanje pri opuščanju kajenja, psihološko podporo in še kaj. V rehabilitacijskem timu so poleg pulmologa še zdravnik družinske medicine, srednje in diplomirane medicinske sestre, psiholog, kineziolog in dietetik.

Ambulantna rehabilitacija

»Združili smo znanje in kot prvi v Sloveniji pričeli s programom ambulantne rehabilitacije za bolnike s KOPB. V ambulantno rehabilitacijo vključimo vse bolnike s KOPB, ki se po predstavitvi programa za ta način obravnave odločijo. Večina bolnikov se predlagane rehabilitacije z veseljem udeležuje. V zdravstveni dom prihajajo prvi mesec enkrat tedensko, naslednja dva meseca pa na 14 dni. Doma redno vadijo sami po predlagani shemi. Izvajanje vaj beležijo v dnevnike, ki jih ob obisku pri zdravniku prinesejo s seboj. Seveda so posamezniki, ki z rehabilitacijo iz različnih razlogov prenehajo, vendar smo z udeležbo in z odzivom bolnikov zadovoljni,« je povedala prim. Nadja Triller.

Dihalne in telovadne vaje zelo spodbuja tudi Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, saj so, kot pravi, za pljučne bolnike zelo koristne in priporočljive. »V Društvu izdajamo zloženke s prikazanimi vajami, ki naj bi jih izvajali bolniki, pripravili pa smo tudi slikovna navodila za vaje, ki jih najdete na naši spletni strani www.vdihovalniki.si. Ta je nastala v sodelovanju s strokovnjaki s Klinike Golnik ter bolnišnic v Topolšici in Sežani.« Na vseh srečanjih in šolah o KOPB in astmi, ki jih organizirajo, govorijo o pomembnosti telesne vadbe, pogosto pa na šolah sodeluje tudi fizioterapevt s prikazom. Društvo organizira še brezplačno telovadbo za člane društva v 15 mestih po Sloveniji. Telovadba je na voljo od jeseni do spomladi.«