Iščite po prispevkih
Avtorica: Maja Korošak
Poleg naštetih poznamo tudi redke pljučne bolezni in teh je precej več vrst. Kaj pomeni, da je neka bolezen redka? Na splošno velja, da je bolezen redka, kadar se pojavi pri petih bolnikih na 10.000 prebivalcev. Večina jih je gensko pogojenih in se pogosto razvijejo že v zgodnjem otroštvu. Po podatkih Evropske organizacije za redke bolezni je različnih redkih bolezni od 5000 do 7000, kar pomeni, da ima 6–8 % prebivalcev Evropske unije eno izmed redkih bolezni.
Naj omenimo le nekatere. Med redke pljučne bolezni uvrščamo vnetne bolezni, kot je fibrozirajoči mediastinitis, pa tudi fakomatoze ter prirojeni emfizem in bolezni pljučnega žilja: prirojena pljučna hipertenzija, pljučna pulmonalna hemangiomatoza, pljučna veno-okluzivna bolezen in prirojene hemoragične teleangiektazije s pljučno prizadetostjo. Med redke pljučne bolezni spadajo tudi cistična fibroza, motnje regulacije dihanja, narkolepsija, pa tudi sarkoidoza in številne druge.
Redke pljučne bolezni je seveda težje diagnosticirati in težko zdraviti, saj se običajno odkrijejo v poznih stadijih. Povprečni čas od prvih znakov bolezni do diagnoze traja od nekaj mesecev do več let. Zaradi nepotrebne predhodne diagnostike, neustreznega zdravljenja in zato pozne prepoznave ter zamujene priložnosti za zgodnje zdravljenje je obravnava redkih pljučnih bolezni zelo zahtevna.
Z mag. Arjano Maček Cafuta, dr. med., spec. interne med., pulmologinjo in alergologinjo, smo se pogovarjali o diagnosticiranju pljučnih bolezni, nekoliko več pa smo posvetili najpogostejši kronični pljučni bolezni – KOPB.
Kako poteka diagnosticiranje bolnika s sumom na eno od pljučnih bolezni? Mag. Arjana Maček Cafuta: »Prva stvar je seveda temeljita anamneza. Z bolnikom se pogovorim, vprašam ga glede simptomov, kot so kašelj, morebitno dušenje in izmeček. Vprašam ga glede njegovih navad, predvsem imam v mislih kajenje, na kakšnem delovnem mestu dela, kakšne so bolezni v družini. Sledi pregled, izmera koncentracije kisika v krvi – saturacije O2 – in spirometrija.« Kaj je spirometrija? »Spirometrija je zelo pomembna diagnostična metoda pri pljučnih boleznih. Pri tem se osredotočimo na vitalno kapaciteto (koliko zraka lahko bolnik vdihne naenkrat) ter jo primerjamo z normativnimi vrednostmi glede na spol, starost in višino.
S spirometrijo izmerimo tudi forsiran ekspiratorni volumen (FEV) v prvi sekundi (kolikšno količino zraka lahko bolnik izdihne v prvi sekundi). Če so bronhiji dobro odprti, bo večino vdihane količine zraka tudi izdihnil. Če so bronhiji zoženi, je njihov premer manjši in zato je tudi pretok zraka iz pljuč v prvi sekundi manjši,« pojasnjuje dr. Maček Cafuta. Nadalje pogledajo razmerje med forsiranim ekspiratornim volumnom v prvi sekundi in vitalno kapaciteto. »Če je ta vrednost pod 70 %, pomeni, da gre za omejitev pretoka zraka.«
Kako ravnajo naprej? »Pacient, pri katerem vidimo, da ima to razmerje znižano, nato vdihne štiri vdihe kratko delujočega dilatatorja, zdravila, ki razširja bronhije. Čez petnajst minut ponovno izvedemo spirometrijo. Če je razmerje med respiratornim volumnom in vitalno kapaciteto še vedno pod 70 %, vemo, da gre za trajno omejitev, kar pomeni kronično okvaro.«
Motnje ventilacije (pretoka zraka v pljučih) so lahko različne. Opisana je obstruktivna motnja ventilacije, obstajajo pa tudi restriktivne motnje, na primer pri pljučnici. Pri slednjih sta znižana tako vitalna kapaciteta kakor tudi forsirani ekspiratorni volumen v prvi sekundi, še pove naša sogovornica.
V Evropi naj bi imelo KOPB kar 10 % odraslega prebivalstva. Kot poudari dr. Maček Cafuta, je ta bolezen po umrljivosti že na tretjem mestu, takoj za srčno-žilnimi in možganskimi boleznimi. Kje so vzroki za tako visoko umrljivost? »Pri kar 75 % ljudi ostaja neodkrita. Razlog je pogosto v tem, da bolniki svoje težave skrivajo, saj na primer ne želijo prenehati s kajenjem. Zelo postopno in počasi svoj način življenja prilagajajo zmožnostim svojega telesa in se zaradi svoje zmanjšane telesne dejavnosti niti ne zavedajo, da izstopajo od povprečja ljudi v svoji starostni skupini,« razlaga pulmologinja ter dodaja, da se KOPB odkrije v poznejših letih, a se ta starost ob odkritju bolezni pomika v zgodnejša leta. Kadilci namreč s kajenjem začenjajo nekaj let prej, kot so nekoč.
Pri zdravljenju KOPB se pulmologinji zdi pomemben celostni pristop. »Pomembno se mi zdi tudi to, da družinski zdravniki med kadilci aktivno iščejo to bolezen. V začetnih stopnjah bolezni pljučna funkcija upada celo hitreje kot v poznejših fazah in dobro bi bilo, če bi bolezen prepoznali v začetni fazi ter bolnike takrat prepričali, da bi prenehali s kajenjem,« rešitev vidi naša sogovornica. Pomembna pri zdravljenju te bolezni je tudi pravilna prehrana. »Zelo veliko naših bolnikov je namreč slabo prehranjenih, saj bolnik z napredovalo KOPB porabi približno desetkrat več energije za dihalno delo kakor ljudje z zdravimi pljuči. Pri prenizki telesni masi se hitreje utrudi.« Poudarek pri zdravljenju KOPB pa je tudi na redni telesni vadbi, tako aerobni (hoja, kolesarjenje, plavanje) kot tudi anaerobni (vaje za moč), zato da bolnik vzdržuje svojo telesno kondicijo.
Preberite tudi prispevek: Kopb – neozdravljiva, a obvladljiva – ABCzdravja
Bolniku je že na začetku treba povedati, kakšne so omejitve zdravljenja, je prepričana pulmologinja. »Zdravila te kronične bolezni ne pozdravijo, lahko jo le olajšajo. Če bolnik ne preneha kaditi oziroma ne odstrani drugih dejavnikov tveganja (delo v onesnaženem ozračju, prahu …), bolezen postopno napreduje. Kljub temu je še vedno veliko bolnikov, ki kadijo naprej, in dobivajo zdravila. Povedati pa jim je treba, da zdravila sama po sebi ne odpravijo okvare pljuč, ki je že nastala, le upočasnijo napredovanje.«
Kakšna zdravila se uporabljajo za zdravljenje KOPB? »Zdravila so v različnih vdihovalnikih. Uporabljamo več vrst bronhodilatatorjev, olajševalcev, ki širijo dihalne poti in sprostijo krč mišic v bronhijih. Pri zelo napredovali bolezni uporabljamo tudi zdravila, ki zmanjšujejo vnetja in otekanje sluznice.« Zelo pomembno je, da bolnik zdravilo pravilno jemlje, saj le tako lahko to učinkuje, zato se v ambulanti dr. Maček Cafuta zelo trudijo, da bi jih tega naučili.
Kako poteka zdravljenje v pulmološki ambulanti v času epidemije covida-19, kakšen je protokol? Dr. Maček Cafuta: »Običajno so vsi bolniki, ki pridejo v pulmološko ambulanto, pred tem že testirani, če imajo simptome kašlja, vročine in slabega počutja. V naši ambulanti pa medicinska sestra vse bolnike pokliče en dan pred pregledom in jih vpraša po vprašalniku NIJZ-ja. Pacienti ne vstopajo v čakalnico sami, ampak predhodno po mobitelu pokličejo sestro, ki jih pride iskat. K sreči do zdaj pri nas nismo imeli okužbe. Se pa po drugi strani občasno dogaja tudi to, da imajo bolniki v teh razmerah nekoliko otežen dostop do družinskega zdravnika in s tem do zdravil.«
KOPB je sicer res kronična bolezen, a se ob prenehanju kajenja, redni telesni dejavnosti in rednem jemanju zdravil bolnik lahko uspešno spopada z njo, je še zaključila naša sogovornica.
A Spirometrija je zelo pomembna diagnostična metoda v pulmologiji.
B KOPB je po umrljivosti že na tretjem mestu, takoj za srčno-žilnimi in možganskimi boleznimi.
C Z zdravili, ki so na voljo, okvare pljuč ne moremo pozdraviti, bolezen lahko le upočasnimo.