Avtor: Peter Kordiš
V prsnem košu se nahaja veliko struktur, ki lahko povzročajo različne vrste bolečine. Glavna organa v prsni votlini sta srce in pljuča, ki sta obdana z vezivno vrečo – z osrčnikom in s popljučnico. Tu so še velike žile ter sapnik in požiralnik, ki v prsni koš vstopata iz vratu. Vse omenjene organe pred vplivom zunanjih dejavnikov varuje stena prsnega koša, ki je sestavljena iz kože, podkožja, mišic in kosti. V splošnem velja, da je bolečina iz stene prsnega koša, osrčnika in popljučnice navadno ostra, zbadajoča in se spreminja s telesnim položajem ali z gibanjem, bolnik pa lahko natančno določi točko bolečine.
Bolečina, ki izvira iz srca ali žil, je običajno bolj topa, tiščoča ali pekoča. Neodvisna je od lege telesa in premikanja, bolnik pa kot mesto bolečine po navadi pokaže širše, nejasno omejeno področje. Bolečina iz pljuč, popljučnice ali velikih dihalnih poti se ponavadi poslabša ob dihanju ali kašlju, bolečina iz požiralnika ali želodca pa je pogosto povezana z uživanjem hrane ali pijače.
Vzrokov za prsno bolečino je torej precej; od manj resnih prebavnih motenj ali posledic stresa do nujnih stanj, npr. srčnega infarkta ali pljučne embolije. Pogosto je vzrok bolečine težko določiti, še posebej, če se pojavi prvič. Če nepojasnjena bolečina v prsnem košu traja več kot nekaj minut, je bolje poiskati nujno medicinsko pomoč, kot izgubljati čas z iskanjem vzroka. Med nujna stanja, pri katerih je treba ukrepati zelo hitro, prištevamo akutno ishemično bolezen srca (npr. srčni infarkt), disekcijo aorte, pnevmotoraks in pljučno embolijo. Druge pogoste vzroke prsne bolečine navadno obravnava osebni zdravnik.
Ishemična bolezen srca je pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu. Zaradi ateroskleroze (zamaščenosti) žil pride do oženja svetline koronarnih arterij, ki s kisikom oskrbujejo srce. Posledica je zmanjšana prekrvavitev, ki še posebej pride do izraza takrat, ko je potreba srca po kisiku in hranilih večja, npr. ob naporu. Nekateri ljudje so k aterosklerozi družinsko nagnjeni, vendar velik del tveganja za razvoj bolezni predstavlja nezdrav način življenja: kajenje, telesna neaktivnost, stresno življenje in velika količina zaužitih maščob in holesterola. Proces ateroskleroze je dolgotrajen, začne se že v otroštvu in sprva ne povzroča težav, zato jo veliko pogosteje vidimo pri starejših. Bolj so k napredovanju nagnjeni bolniki s sladkorno boleznijo in moški, ker ženske do menopavze ščitijo spolni hormoni.
Težave, ki jih povzroča ishemična bolezen srca, se lahko pojavljajo kronično (dalj časa, več let) ali pa se izrazijo akutno, z nenadnim dogodkom. Kadar gre za kronično obliko IBS, ji rečemo stabilna angina pektoris. Pretok skozi koronarne arterije v mirovanju zadostuje za potrebe delovanja srčne mišice, do bolečine v prsnem košu ali oteženega dihanja pa pride ob izrazitejši telesni aktivnosti, ko so zahteve po kisiku večje in zožene arterije ne morejo zadostiti potrebam srca. Bolečina se ponavlja vedno ob naporih podobne intenzitete. Po nekaj minutah počitka težave izzvenijo, bolniki pa za lajšanje simptomov ob naporu uporabljajo pršila za pod jezik z derivati nitroglicerina, ki hitro razširijo koronarne žile.
Akutni koronarni sindrom (AKS) pa je skupno ime za akutne oblike ishemične bolezni srca. Sem prištevamo nestabilno angino pektoris, pri kateri se bolečina pojavi tudi ob manjših naporih ali celo v mirovanju; srčni infarkt in nenadno srčno smrt. Vzrok za nastanek naštetih oblik AKS je običajno nastanek strdka v zoženih koronarnih arterijah; v nekaj minutah pride do nevarnega pomanjkanja krvi, čemur pravimo ishemija.
Če je pretok skozi žile kljub temu delno ohranjen in če odsotnost prekrvavitve srca ni prehuda, trajnih posledic za srčne mišične celice ne bo, vseeno pa bo ob tem dogodku prisotna bolečina. V primeru nekajminutne popolne odsotnosti prekrvavitve pa lahko pride do odmrtja dela srčne mišice, čemur pravimo srčni infarkt. Če se ob tem pojavijo še hude motnje ritma srca, lahko vodijo do nenadne srčne smrti, ki jo le ob dovolj hitrem ukrepanju odpravimo z oživljanjem ali defibrilatorjem.
Angina pektoris in srčni infarkt se kažeta z zelo podobnimi simptomi, med katerimi je v ospredju običajno neostro omejena bolečina za prsnico. Bolniki jo opišejo kot tiščočo, pekočo ali stiskajočo, s širjenjem v vrat in spodnjo čeljust, levo ramo in vzdolž leve roke ali celo v zgornji del trebuha in hrbet. Jakost bolečine se ne spreminja s kašljem, z dihanjem ali s spremembo položaja telesa, ob telesnem naporu pa se poslabša. Pri drugih je v ospredju občutek težkega dihanja, človek lahko tudi pobledi, se oznoji ali ga sili na bruhanje. Nekateri bolniki pri srčnem infarktu ne občutijo bolečine ali pa je le blaga; navadno gre za ljudi s sladkorno boleznijo, pri katerih je v ospredju občutek težkega dihanja in dušenja.
Vseeno lahko bolečini pri kronični angini pektoris in srčnem infarktu ločimo. Prvo sprožijo telesni napor, razburjenje, mraz ali obilen obrok hrane in traja nekaj minut ter nikoli dlje od pol ure. Vedno popusti, če bolnik miruje ali v 1–5 minutah po uporabi nitroglicerinskega pršila za pod jezik. Bolečina pri srčnem infarktu lahko nastane tudi v mirovanju, traja dlje kot 30 minut in po delovanju nitroglicerina bistveno ne popusti.
Čeprav je torej vzrokov za prsno bolečino veliko, moramo ob novi bolečini neznanega izvora ravnati, kot da gre za srčni infarkt. Še posebej bodimo pazljivi v primeru pojava omenjenih simptomov: tiščoče ali zbadajoče bolečine v sredini prsnice s širjenjem v vrat, ramo in roko ter pridruženi slabosti, znojenju, omedlevici ali izgubi sape. Hitra oskrba je zelo pomembna za preživetje in zdravje bolnika z bolečino srčnega izvora, zato ne oklevajte priskočiti na pomoč.
Najpogostejša napaka bolnikov z AKS je odlašanje z odhodom k zdravniku. Prav tako je takoj treba poiskati pomoč, če se težave pojavijo ponoči. Zaradi nevarnosti nenadnega poslabšanja stanja bolnik ne sme voziti, čeprav se čuti sposobnega za to. Zelo tvegano je tudi, če ga vozijo svojci, saj ga med vožnjo v primeru srčnega zastoja ne bodo mogli oživljati, čas prevoza pa bo verjetno daljši od čakanja na urgentno reševalno vozilo. Če boste kdaj ob bolniku z bolečino, sumljivo za srčni infarkt, mu ne dajajte jesti ali piti in ne čakajte, da bodo simptomi morda izzveneli.
Med bolezni prsnega koša, pri katerih je treba nujno ukrepati, poleg tistih srčnega izvora spadajo še pljučna embolija, pnevmotoraks in disekcija aorte. Pri pljučni emboliji pride do zamašitve ene izmed pljučnih arterij in nenadnega občutka pomanjkanja zraka ter bolečine. Ta je sprva podobna tisti srčnega nastanka, nekaj ur ali dni po dogodku pa postane ostra, zbadajoča, spreminja se z dihanjem in bolnik lahko natančno pokaže mesto bolečine. Takrat je že prišlo do odmrtja dela pljuč, ki je ostal brez prekrvavitve, bolnik lahko izkašljuje tudi kri. V primeru zamašitve manjše arterije bolezen pogosto poteka brez bolečin.
Pnevmotoraks je vdor zraka v prostor med pljuči in steno prsnega koša, nastane spontano ali po poškodbi. Kaže se s težkim dihanjem, ki ga lahko spremlja ostra zbadajoča bolečina, ta se okrepi ob globokem vdihu. Disekcija aorte pa je bolezenska poškodba aorte, ko se notranja plast žilne stene pretrga, nato pa se poškodba širi vzdolž žile. Bolnik občuti hudo, ostro in stalno bolečino, ki se začne iznenada in se lahko širi v hrbet, kasneje pa tudi v trebuh.
Pri vseh treh boleznih je potrebna hitra zdravniška pomoč. Med čakanjem naj bolnik miruje, vi pa lahko pomagate le s klicem na 112 in spremljanjem njegovih življenjskih znakov.
Zaradi poškodb, intenzivne telesne vadbe ali različnih bolezenskih procesov lahko pride do kostne, sklepne ali mišične bolečine, ki je značilno povezana s premikanjem, telesnim položajem ali pritiskom na prizadet del prsnega koša. Navadno je ostra in se lahko pojavi le za trenutek ali pa vztraja več minut, ur ali dni. Ta vrsta bolečine navadno izzveni ob mirovanju in zdravljenju s protibolečinskimi oz. protivnetnimi zdravili (npr. lekadol, naklofen, ketonal, nalgesin, …).
Bolečina iz požiralnika je lahko precej podobna angini pektoris: je topa, stiskajoča in se pojavlja za prsnico do žličke. Razlikuje se v tem, da se značilno poslabša po zaužitju dražeče hrane ali pijače, včasih pa tudi pri ležanju ali sklanjanju naprej. Težave omilijo antacidi, ki nevtralizirajo želodčno kislino (npr. rupurut, rutacid, …).
Ob vnetju dihalnih poti nastane bolečina iz dihal, stanje pa še poslabša kašelj. Ob tem je lahko prisoten občutek težkega dihanja, vročina in gnojen izpljunek. Bolečina ob vnetju popljučnice je navadno ostra in se značilno poslabša ob globokem vdihu in kašlju. Do podobne bolečine pride v primeru vnetja osrčnika; takrat gre za ostro in zbadajočo, od telesnega položaja odvisno bolečino, ki se ob naporu ne poslabša. Za opredelitev vzroka naštetih bolečin je potrebno k zdravniku.