Astma sodi med najpogostejše kronične pljučne bolezni. Bolnik sicer lahko živi kakovostno življenje, če dobro pozna možnosti in navodila za zdravljenje. Pri tem je še kako pomembna komunikacija med samim bolnikom ter zdravnikom. Bolezen je namreč možno uspešno zdraviti, prav tako pa v nasprotnem primeru lahko povzroča velike preglavice. Kaj vse je dobro vedeti o astmi, smo povprašali prim. mag. Matjaža Turela, dr. med., specialista internista pulmologa, vodjo hospitalnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Avtorica: Katja Štucin

Zakaj v prvi vrsti pride do astme? Je pogostost bolezni odvisna od spola in starosti?

Astma je bolezen s posebnim in trajnim vnetjem dihalnih poti (sapnic, bronhijev in bronhiol). Sodi med obstruktivne bolezni dihalnih poti in je pogosta kronična bolezen. Med prebivalstvom se astma pojavlja v pet- do desetodstotnem deležu, nekoliko več pri otrocih in nekoliko manj pri odraslih. Zanimivo je, da moški pogosteje zbolevajo v otroštvu, ženske pa, ko vstopijo v zgodnjo odraslo dobo. Povzročitelj astme ni znan. Dejavniki tveganja so lahko genetski, prehranski, biološki, prenatalni in perinatalni faktorji. Vsekakor imajo vsaj pri polovici bolnikov z astmo svojo vlogo tudi različni alergeni.

Kakšni so prvi simptomi in kako se bolezen kaže v nadaljevanju razvoja?

Simptomi astme so težko ter piskajoče dihanje (predvsem težji izdih), kašelj, tiščanje v prsih. Zelo značilni, velikokrat tudi prvi simptomi astme, so nočni kašelj ali nočna dušenja, jutranji kašelj ali kratka sapa v tem delu dneva in pa težka sapa ob telesnih obremenitvah. Če pride do poslabšanja astme, pomeni, da se je astmatsko vnetje dihal okrepilo in je omenjena simptomatika pogostejša in močnejša. Najpogostejši sprožilci ali dejavniki poslabšanja astme so okužbe dihal, običajno virusne, alergeni, izpostavljenost dražilom, kronično vnetje nosu ter obnosnih votlin, zatekanje želodčne kisline nazaj v požiralnik, neprenašanje aspirina in drugih antirevmatikov, opustitev ali opuščanje oz. čezmerno zmanjšanje dnevnega odmerka predpisanih preventivnih zdravil.

Že v uvodu omenjeno dejstvo, da je pomembno vedenje o samem zdravljenju, je res zelo pomembno. Zdravniki izpostavljate konsistentno in dosledno zdravljenje. Kako mora bolnik ravnati, da bolezen čim bolj obvladuje oz. omeji?

Vsakega bolnika v okviru obravnave dobro poučimo o sami bolezni in mu posredujemo vsa navodila, kako mora ukrepati, tudi v primeru, če mu zdravila ne pomagajo. Za obvladovanje astme mora – kot ste že sami poudarili – zdravila prejemati redno in dosledno, prav tako pa mora vsak bolnik povsem obvladati tehniko vdihovalnika, da prejme v pljuča točno količino zdravila. Ob tem vsakemu bolniku svetujemo opustitev kajenja, seveda, v primeru, da ima to razvado, kajti pljučna funkcija bistveno hitreje upada pri kadilcih kot pri nekadilcih.

Alergeni so tisti, ki stanje še posebej poslabšajo. Obstaja več skupin, ki jih morajo bolniki dobro poznati, da se jim lažje izogibajo. Nam lahko orišete, kako za vsakega posameznika določite pomembnost nekega sprožilca astme?

Za posameznega bolnika pomembnost nekega sprožilca astme večinoma izluščimo z natančno anamnezo in alergološkimi testi. Sicer pa delimo alergene pri astmi na vdihane alergene, le-te pa na zunanje, to so večinoma pelodi različnih trav, dreves ali plevelov in spore plesni, in notranje alergene, ki se nahajajo v bivalnem okolju in izvirajo iz nekaterih vrst hišnih pršic, psov, mačk in drugih sesalcev, ščurkov ter plesni. Ob tem je pomembno opozoriti na tako imenovane poklicne alergene, ki so kot že samo ime pove, prisotni le na delovnem mestu. Po splošno sprejetem mnenju je namreč deset odstotkov primerov astme pri odraslih poklicnega izvora. Ne nazadnje bolnike opozarjamo še na to, da morajo bolniki z astmo spremljati poročila o koncentracijah ozona, kajti le-ta je močan dražljivec.

Kaj je še pomembno za preprečevanje poslabšanja astme?

Treba se je izogibati okužbam in obdržati ravnotežje imunskega sistema. Astma je odvisna tudi od mikroklimatskega okolja in od vremenskih pojavov.

Pomembno je, da bolnik čim prej spozna grozeče poslabšanje astme. Kateri simptomi ga lahko nakazujejo?

Če bolnik hitro prepozna grozeče poslabšanje astme, lahko ukrepa hitreje in učinkoviteje. Poslabšanje astme napovedujejo pogostejši in močnejši omenjeni simptomi. Še zlasti se slabša občutek težkega dihanja oz. celo dušenja, ki ga običajno spremlja »piskanje« v pljučih.

Prav je, da bolniki čim prej obiščejo zdravnika in se pogovorijo o simptomih, da ne pride do poslabšanja. Ali se glede na vaše izkušnje posamezniki dovolj hitro odločijo za pomoč strokovnjakov?

Če bolnika pri nas že obravnavamo, je poučen o bolezni in ima vsa navodila, kako mora ukrepati, pa tudi kako, če mu zdravila ne pomagajo. Včasih posamezniki z občasno astmo ali tisti, ki imajo malo težav, pozabijo na svojo bolezen ali pa jo celo zanikajo. Tako se jim lahko zgodi, da ne jemljejo zdravil, potem pa pride obdobje, ko cvetijo drevesa, trave ter zeli in se jim stanje hudo poslabša. Zato še enkrat več poudarjam, da je potrebno dosledno zdravljenje. Prav tako opozarjam, da tisti, ki ob svojih težavah pomislijo, da bi lahko šlo za astmo, morajo nujno obiskati zdravnika, da bodo dobili ustrezna zdravila.

Obstaja več vrst zdravil, nekatera se vdihujejo, spet druga so v obliki tablet, tretja se celo injicirajo. Se pa ločijo tudi glede na delovanje, prva skupina so preprečevalci, druga olajševalci. Zdravljenje se sicer spreminja glede na simptome in trenutno stanje astme. Kako se astma zdravi?

Tako je, zdravnik se na podlagi oblike bolezni odloči za vrsto zdravljenja astme. Na voljo imamo številna zdravila. Najpomembnejša so tista, ki jih bolniki vdihujejo iz vdihovalnikov, v katerih je zdravilo, in s tem dosežejo dostop v sapnice. Nekaj je tudi zdravil, ki se zaužijejo v obliki tablet ali celo injekcij. Slednje le ob akutnih poslabšanjih. Sicer pa preprečevalci delujejo protivnetno, kar pomeni, da zmanjšujejo astmatsko vnetje sapnic in s tem preprečujejo simptome ter poslabšanja astme. Dolgoročno preprečujejo vnetno brazgotinjenje sapnic. Uporabljati jih je treba redno, vsak dan, tudi če nimamo težav, saj je vnetje vseeno prisotno. Olajševalci sprostijo mišice sapnic in zmanjšajo zaporo dihalnih poti, s tem pa olajšajo dušenje in težko dihanje.

Za kakovost življenja bolnikov je še kako pomembno, da obstajajo zdravila in pripomočki, ki so čim bolj preprosti za uporabo. Med drugim so na voljo zdravila, ki jih bolnik vzame enkrat dnevno in delujejo 24 ur, so pa tudi razlike v samih vdihovalnikih. So še kakšne novosti v samem zdravljenju, ki bi jih bilo pomembno izpostaviti?

Lahko rečem, da je razvoj inhalacijskih kortikosteroidov pripeljal do revolucije pri zdravljenju astme, tudi v kombinaciji z dolgo delujočimi beta agonisti. Danes se praktično ne zgodi, da bi sprejel bolnika, ki seveda redno jemlje zdravila, z zelo hudim poslabšanjem. Pred tem obdobjem smo praktično v vsakem dežurstvu sprejeli bolnika s hudim poslabšanjem astme. Zdravljenje je v sedanjem času takšno, da astma človeka ne sme več ovirati pri nobeni od življenjskih aktivnosti. Med uspešnimi športniki z astmo jih je kar nekaj, ki so postali svetovni in/ali olimpijski prvaki. Le malo je bolnikov, pri katerih je astma povsem neodzivna na zdravila. Še vedno pa mislimo, da pri vsaj tretjini bolnikov astma ni optimalno urejena.

Astma pri vsakem bolniku poteka drugače, zato je za samo uspešnost zdravljenja pomembno sodelovanje tako pacienta kot zdravnika. Slednji sproti oceni uspešnost zdravljenja in predlaga nove ukrepe, če je to potrebno. Za sam nadzor astme obstajajo vprašalniki, ki med drugim izpostavljajo pogostost simptomov, uporabe olajševalca, obremenjenost bolnika, itd., med njimi je tudi ACT (asthma control test). Zakaj je sprotno spremljanje na tak način pomembno?

Vodenje astme z vprašalniki, tudi ACT, pripomore k boljši nadzorovanosti astme. Gre za preproste vprašalnike z nekaj vprašanji, ki se nanašajo na stanje astme posameznega bolnika v določenem obdobju. Tako lahko bolnik skupaj z medicinsko sestro in zdravnikom doseže popolni nadzor nad boleznijo. Pregled pogostnosti dnevnih simptomov, nočne astme, uporabe olajševalca je torej pomemben za spremljanje in uspešno zdravljenje. Glede na točke, ki jih na določenem vprašalniku doseže bolnik, zdravnik namreč po pogovoru lahko določi drugačno obravnavo bolnika.

Kaj pomeni urejenost astme?

Urejenost astme pomeni, da so kazalci bolezenskega stanja brezhibni, kar pomeni, da se ne pojavljajo dnevni simptomi, niti nočna astma, da je telesna dejavnost normalna, odsotnosti z dela ali od pouka zaradi bolezni ni, prav tako ni nikoli potrebe po kratko delujočem bronhodilatatorju. Ob tem mora biti vrednost FEV 1 ali PEF normalna, variabilnost vrednosti PEF manj kot 12-odstotna, ne sme pa biti upada pljučne funkcije.

Zdravniki skupaj z bolnikom naredite načrt samozdravljenja. Kako mora bolnik ravnati, če pride do poslabšanja astme?

Bolnikom z astmo zdravniki posredujemo vse potrebno znanje za ravnanje v takšnih situacijah. Bolnik tako začne poslabšanje astme zdraviti sam, nato pa glede na resnost poslabšanja, vendar najpozneje 24 ur po začetku poslabšanja, poišče pomoč pri svojem zdravniku. V primeru, da gre za zelo hudo poslabšanje, mora seveda bolnik oditi v najbližjo ambulanto ali bolnišnico.

Znanje o astmi je za bolnike s to boleznijo ključno. Kje vse ga lahko pridobijo?

Lahko govorimo o pouku bolnikov z astmo, ki se izvaja ob vsakem obisku pri zdravniku, kajti večino vedenja bo bolniku zagotovo posredoval zdravnik. Obstajajo tudi posebni tečaji ali šole za astmo, ki jih lahko bolniki obiskujejo večkrat letno. Ob tem je na voljo vrsta publikacij, ki jih je prav tako dobro prebrati, saj je znanje o astmi še kako pomembno za obvladovanje bolezni in kakovost življenja bolnika.

Oktober 2015