Nepravilna uporaba zdravila pomeni večje tveganje za nastanek neželenih učinkov. Medsebojni vplivi zdravil (interakcije) in tudi vplivi med hrano in zdravili povzročijo tiste neželene učinke, ki jih v veliki meri lahko preprečimo. Tudi hrana in pijača lahko zvečata ali zmanjšata učinek nekega zdravila, privedeta do njegove toksičnosti ali popolnega izostanka učinka. Pravimo sicer, da vse interakcije niso klinično pomembne, kar pomeni, da varnosti nekega zdravila ne spremenijo v tolikšni meri, da bi bilo potrebno prilagajati režim odmerjanja, spremenjeno delovanje zdravila pa tudi ne nastopi pri priporočenih terapevtskih odmerkih.
Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm.
Hrana lahko vpliva na vse faze, v katerih zdravilo potuje skozi telo, njen vpliv pa je največji na začetku, in sicer na raztapljanje in sproščanje učinkovine v prebavnem traktu, na absorpcijo v krvni obtok in na t.i. predsistemski metabolizem v črevesju. Nadvse pomembno torej je, da se držimo navodil za uporabo zdravila, ki nam jih posredujeta zdravnik in farmacevt. V prvi vrsti upoštevajmo, kako moramo zdravilo jemati glede na obrok hrane. Ni vseeno, ali je to na tešče oz. na prazen želodec, s hrano oz. po jedi. Pravimo, da hrana vpliva na biološko uporabnost zdravila. To je obseg, v katerem se zdravilna učinkovina absorbira iz farmacevtske oblike in postane dejansko aktivna v krvnem obtoku.
Načini, kako hrana spreminja usodo zdravila v organizmu, so različni. Zdravilna učinkovina se lahko npr. veže z nekaterimi sestavinami hrane, kar do neke mere ali v veliki meri onemogoči njeno delovanje. Tak primer so denimo nekateri antibiotiki (imenujemo jih kinoloni) ali pa učinkovine, ki vplivajo na strukturo in mineralizacijo kosti (imenovane bisfosfonati), oboji lahko tvorijo komplekse (kelate) s specifičnimi ioni v hrani: kalcijevi, magnezijevi, železovimi. Takšni kelati so netopni, kar povzroči manjšo absorpcijo učinkovine, posledično pa v plazmi ni dosežena koncentracija antibiotika, potrebna za učinkovito zdravljenje bolezni. Zaradi tega omenjenih antibiotikov ne smemo jemati skupaj z mineralnimi pripravki, mlekom ali mlečnimi izdelki. Nekatera zdravila se lahko adsorbirajo na vlaknine (npr. lovastatin – učinkovina za zniževanje holesterola v krvi), zato je pomembno, da jih ne vzamemo skupaj z obrokom, bogatim z vlakninami.
Tudi zadrževanje hrane v želodcu vpliva na absorpcijo zdravilnih učinkovin. Medtem ko trdni obroki ponavadi podaljšajo čas zadrževanja učinkovine v želodcu, tekočine zapuščajo želodec hitreje in skrajšajo čas, potreben, da zdravilo pripotuje do tankega črevesa. Po zaužitju obroka se pH vrednost v želodcu večinoma dvigne, kar lahko npr. povzroči raztapljanje gastrorezistentne obloge že v želodcu namesto v tankem črevesu. Zaradi tega velja, da se takšne oblike jemljejo na prazen želodec. Hrana z veliko maščob, ki spodbuja izločanje žolča, vpliva na ogrodje farmacevtskih oblik, katere se prehitro razgradijo. Seveda pa so mnoge zdravilne učinkovine in tudi farmacevtske oblike (tablete, kapsule, raztopine, …) neobčutljive na spremembe znotraj prebavnega trakta in tako za veliko zdravil velja, da jih lahko jemljemo neodvisno od hrane.
Nekatere reakcije med hrano in zdravili so lahko tudi nevarne. Tak primer je npr. grenivka, ki sicer velja za zelo zdrav sadež, vsebuje pa spojine, ki zavrejo delovanje encimov, odgovornih za presnovo mnogih zdravil. Tako se ta zdravila prepočasi metabolizirajo in se iz telesa tudi prepočasi izločijo. Posledica je povečan učinek zdravil, večja možnost pojava neželenih učinkov, lahko tudi toksičnih. Ti učinki se lahko pojavijo tudi, če je bila grenivka zaužita 24 ur prej, preden smo vzeli zdravilo. Tako uživanje grenivke in njenega soka odsvetujemo pri zdravilih za zniževanje krvnega tlaka iz vrste zaviralcev kalcijevih kanalčkov, zdravilih za zniževanje holesterola (statini), antidepresivih, hormonih, antihistaminikih, nekaterih antiepileptikih, pri zdravilih, ki se uporabljajo za preprečevanje zavrnitve presajenega organa, pri tistih za zdravljenje erektilnih motenj, nekaterih pomirjevalih itd.
Bolniki, ki jemljejo nekatere antidepresive (imenovane zaviralci monoaminooksidaz), se morajo izogibati tiraminu (prisoten zlasti v siru, temnih vinih, pivu), bolniki, ki se zdravijo z antikoagulantom varfarinom pa paziti na čim manjša nihanja vitamina K v hrani (veliko ga vsebujejo npr. brokoli, zelje, brstični ohrovt). Ob jemanju levodope za zdravljenje Parkinsonove bolezni se je treba izogibati hrani, bogate s piridoksinom (vitamin B6), ki ga je veliko npr. v avokadu, fižolu, tuni, grahu, saj učinek levodope tako ne bo zadosten. Sočasno uživanje česna in zdravil, ki povzročijo zmanjšano strjevanje krvi (antikoagulantna zdravila, lahko pa npr. tudi nesteroidni antirevmatiki) pa zveča tveganje za nastanek krvavitev.
Zanimivost
Tudi kava lahko součinkuje z mnogimi zdravili, čeprav večina interakcij ni klinično pomembnih oz. ne pride do izraza, če s kavo ne pretiravamo. Učinek kofeina se npr. okrepi in podaljša ob pitju kave in sočasnem jemanju kontraceptivov ter zdravil za sistemsko zdravljenje glivic (flukonazol, terbinafin). Seveda so okrepljeni učinki kofeina odvisni od presledka, ki ga naredimo med popito kavo in zaužito tableto, zato zdravil raje ne poplaknimo s skodelico kave. Po drugi strani pa lahko kofein poveča učinek nekaterih zdravil in s tem tudi možnost njihovih neželenih učinkov, npr. antipsihotika klozapina ali acetilsalicilne kisline. Slednje se denimo izkorišča v kombiniranih protibolečinskih pripravkih za nastop hitrejšega protibolečinskega učinka. Zaužit hkrati s pripravki cinka ali železa pa kofein zmanjša njihovo absorpcijo.
Zanimivost
Pri zdravilih na splošno, zlasti pa pri antibiotikih, je pomembno, da skupaj z njimi v telo vnesemo zadosti tekočine, kar zagotovi ustrezno absorpcijo učinkovine in njeno zadostno plazemsko koncentracijo. Zadosten vnos tekočine namreč pomeni hitrejše in zadostno raztapljanje trdne oblike, hitrejše praznjenje želodca in tudi večjo absorpcijo učinkovine v tankem črevesju. Tako je hkrati z zdravilom vedno priporočljivo vzeti približno 250 ml tekočine, najboljša je voda.
Citati
»Nekatere reakcije med hrano in zdravili so lahko tudi nevarne.«
April, 2010
