Iščite po prispevkih
Ustni zadah je zelo pogosta in neprijetna nadloga, po določenih raziskavah je prisoten pri več kot četrtini ljudi. Mnogi se težav sploh ne zavedajo, toliko bolj se tega zavedajo njihovi sogovorniki, obstajajo pa tudi takšni, ki občutijo strah pred zadahom iz ust, a ga v resnici sploh nimajo. Strokovno se temu pojavu reče halitofobija.
Slab zadah iz ust lahko prizadene naše družabno življenje, saj povzroča težave v vsakodnevni komunikaciji, poljubljanju in v neugoden položaj lahko postavi nas kakor tudi tiste, ki naš zadah občutijo. Zadah je lahko prehoden ali kroničen. Prehodnega največkrat povzroči uživanje določene hrane ali pijače ter kajenje. Kronični zadah je takrat, ko je prisoten stalno ali zelo pogosto.
Zadah iz ust je v nasprotju s široko zakoreninjenim prepričanjem le redko posledica bolezni prebavil, nam je povedal prof. dr. Rok Orel, dr. med., znan. svet., s Pediatrične klinike Ljubljana. Kot je dejal, se večinoma vzroki zanj nahajajo v ustni votlini, žrelu, grlu. Včasih pa imajo slabe vonjave svoj izvor tudi v želodcu.
»Seveda ima želodčna vsebina specifičen vonj, ki ga najbrž vsi poznamo, če pomislimo, kakšen vonj ima izbruhana želodčna vsebina. Tak vonj zasledimo pri ljudeh, ki se jim želodčna vsebina pogosto dviguje v požiralnik ali celo vrača v žrelo in usta. Torej pri gastroezofagealnem refluksu. Zaznati ga je tudi pri ljudeh, ki nimajo pravega refluksa in pogosto samo »rigajo« zrak oziroma pline iz želodca. Pri tem je treba poudariti, da v želodcu ne nastaja kakšna večja količina plinov, kot se to lahko dogaja v črevesu. Pline namreč tvorijo črevesne bakterije pri svoji presnovi. A bakterij je v želodcu zelo malo, saj so tam pogoji za njihovo življenje zelo slabi.
Torej gre večinoma za zrak oziroma pline, ki jih najprej sami pogoltnemo, nato pa »izrigamo«. Lahko gre za ogljikov dioksid v gaziranih pijačah, lahko za zrak, ki ga pogoltnemo, če hlastno jemo. Obstaja pa tudi funkcionalna motnja, reče se ji aerofagija, ko ljudje nezavedno ves čas požirajo zrak in ga nato spahujejo,« je še pojasnil gastroenterolog.
Kot rečeno, večinoma vzroki za slab zadah izhajajo iz ustne votline in so posledica razmnoževanja bakterij. Vemo, da v ustni votlini prebivajo številne bakterije. Če ustna higiena ni zadostna, se bakterije začnejo čezmerno razmnoževati.
Zakaj pride do zadaha? Bakterije se prehranjujejo z beljakovinami in pri njihovi razgradnji se sproščajo žvepleni hlapi, ti pa povzročajo neugoden zadah.
Vzrok za slab zadah so največkrat obloge na jeziku, saj imajo tam bakterije ugodne razmere za razmnoževanje. Če je jezik hrapav in razpokan, imajo bakterije še toliko boljše pogoje in se še bolj veselo razmnožujejo.
Če je ustna higiena slaba, se lahko pojavi tudi vnetje dlesni in obzobnih tkiv. Pri tem se širijo obzobni žepki, in tam hrana še lažje zastaja. Bakterije se tam veselo razmnožujejo in slab zadah je tu.
Preberite tudi prispevek: Vse o zdravih dlesnih
Pomemben razlog za neprijeten ustni zadah je to, kar pojemo. Kot vemo, naš zadah po uživanju česna ali čebule ni najbolj prijeten. Vendar pa slab zadah, ki ga povzročijo koščki hrane v ustih ali na jeziku, ne predstavlja takšne težave, saj se ti koščki zlahka odstranijo. Določene snovi iz česna pa se vsrkajo v krvni obtok in prenesejo v pljuča, zaradi česar neprijeten ustni zadah lahko občutimo nekoliko dlje.
Tudi suha usta so lahko kriva za slab ustni zadah. Pomanjkanje sline povzroči, da se bakterije ne odstranjujejo dovolj hitro iz ust. Pomanjkanje sline je lahko posledica jemanja nekaterih zdravil, kajenja in dihanja skozi usta. Te težave so po navadi začasne in občasne in jih je običajno dokaj preprosto odpraviti, če odpravimo vzrok zanje. Suha usta pa imamo tudi zjutraj, saj je ponoči v ustih manj sline in so ta zato slabše izprana.
Na srečo jih ni veliko, vendar pa moramo biti vseeno pozorni. Kot že rečeno, močan zadah se lahko pojavi tudi ob težavah z refluksom, ko se želodčna kislina vrača v požiralnik. Razlogi za slab zadah pa so lahko tudi angina, kronično vnetje mandljev, vnetje žrela ali sinusov, vnetje požiralnika, sladkorna bolezen, bolezni pljuč, ledvična in jetrna obolenja.
Najlažji način je, da vprašamo sogovornika. Vendar to ni vedno mogoče. Obstajajo tudi drugi načini. Najpogosteje dahnemo v dlan in tako preverimo, ali imamo slab zadah. Toda pri tem ne uporabimo grla na tak način kot takrat, ko govorimo. Pri govorjenju izhaja zrak iz zadnjega dela ust, pri takšnem izdihu pa ne.
Učinkovitejši način je, da dlan poližemo in počakamo nekaj sekund, da se posuši. Nato povohamo dlan in tako ugotovimo, kakšen je vonj naše sape.
Večja verjetnost za slab zadah je tudi, če je jezik obložen z belimi ali celo rumenkasto-rjavimi oblogami. Če je jezik sijoč in rožnat, potem najverjetneje zadaha nimamo. Če pa so na jeziku bele ali celo rumenkasto rjave obloge, je velika verjetnost za zadah iz ust.
Obloženost jezika se lahko preveri tudi z vatirano palčko ali žlico. Če z njo podrgnete po zadnjem delu jezika in nato na palčki zaduhate neprijeten vonj, je zelo mogoče, da tudi iz ust neprijetno diši.
Za odpravljanje slabega zadaha so na voljo različne ustne vode brez alkohola, s katerimi si občasno lahko pomagamo. Žal slab ustni zadah odpravijo le za kratek čas. Pomembneje je, da vzdržujemo dobro ustno higieno.
Zobe je treba dobro očistiti vsaj dvakrat na dan, medzobne prostore in jezik pa vsaj enkrat dnevno. S tem bomo dosegli, da bodo bakterije v ustni votlini ostale brez hrane. Zato se hrana ne bo razkrajala in iz ust nam bo sveže dišalo.
Preberite tudi prispevek: Ustrezna ustna higiena za zdravje celega telesa
Največ bakterij pa se vendarle zadržuje na jeziku, zato je odstranjevanje oblog najboljši način za vzdrževanje dobrega daha. Obloge se odstranjujejo s posebnimi strgali.
Zelo učinkovito preprečevanje zadaha je pitje zadostnih količin tekočine. S pitjem tekočine namreč spiramo bakterije iz ustne votline. Izogibajmo pa se pitju sladkih pijač. Najboljša je voda z dodatkom limone.
Kava in kajenje povzročata ustni zadah. Kava se nalaga na jezik in tam nastajajo obloge, v njih pa se pospešeno razmnožujejo bakterije. Namesto kave lahko izberemo črni ali zeleni čaj. Kajenje povzroča izsuševanje ustne sluznice in zaradi tega bakterije lahko dlje ostanejo v ustni votlini.
Tudi alkohol izsušuje ustno sluznico. Zato z uživanjem alkohola ne pretiravajte.
Zdrav zajtrk in uživanje zadostnih količin sadja in zelenjave bosta spodbudila žleze slinavke k večjemu delovanju in to bo zmanjšalo ustni zadah.
Pri preprečevanju slabega zadaha pomaga tudi žvečenje. Žvečenje pospešuje slinjenje, slina pa odplakne bakterije iz ust. Lahko žvečimo žvečilni gumi, peteršilj, meto in nekatere druge dišavnice.
Škodljivo delovanje stresa se kaže tudi tu. Stres spada med dejavnike, ki povzročajo refluks, vnetje dlesni in zmanjšanje odpornosti. Zato je zelo pomembno, da se naučimo sprostiti in da si znamo vzeti čas zase.
Pravilno ščetkanje zob se začne z izbiro prave zobne ščetke. Včasih je veljalo, da je ščetka boljša, če ima trde ščetine. Danes vemo, da ni tako in da naj bodo ščetine mehke. Mehke obloge z lahkoto odstranimo, če si umivamo zobe vsaj dvakrat dnevno, hkrati pa pri tem ne poškodujemo dlesni ali zobne sklenine. Ščetine na ščetki naj bodo posejane in odrezane naravnost, njihova gostota pa naj bo takšna, da ne vidimo skozi, če pogledamo od blizu.
Tudi pri načinu ščetkanja so spremembe. Tako kot so nas učili nekoč, se je izkazalo za nezadostno.
Ščetko držimo kot nalivno pero in jo obrnemo proti dlesni, nekoliko poševno navzgor. Na vsakem zobu posebej s ščetko zaokrožimo od sedemkrat do osemkrat. Ni prav, če so ti krogi veliki in zajamejo več spodnjih in zgornjih zob. S tem namreč samo porivamo obloge v medzobne prostore.
Medzobne prostore lahko čistimo z nitko ali medzobnimi krtačkami. Pravilno nitkanje je, da drsimo po medzobnem prostoru in nitkamo stični ploskvi dveh zob, dlesni pa se ne dotikamo. Nikakor ne smemo drgniti z nitko po dlesni, saj jo lahko poškodujemo.
Zobne nitke so namenjene za enkratno uporabo. Zelo uporabne so medzobne ščetke, s katerimi lahko medzobni prostor še bolje očistimo. Ko ščetko uvedemo vanj, se njene ščetine stisnejo, ko jo odmaknemo, se ščetine spet razširijo. Običajno sta potrebni dve velikosti medzobnih ščetk, ena za sprednje zobe in ena za kočnike, kjer so medzobni prostori največkrat večji.
A Vzroki za slab ustni zadah so večinoma v ustni votlini, žrelu in grlu.
B Slab ustni zadah povzročajo bakterije, ki razgrajujejo beljakovine.
C Dobra ustna higiena je najpomembnejša za svež dah.