Zastrupitev z alkoholom je ena izmed najpogostejših pri nas. Večinoma gre za mlajše osebe, ni pa nujno. Ko govorimo o zastrupitvi z alkoholnimi pijačami, je mišljena zastrupitev z etanolom, saj v kemijsko skupino alkoholov spadajo še drugi alkoholi.

Avtorici:

Ana Bogataj, dr. med., specializantka urgentne medicine

Metin Omerović, dr. med., specialist urgentne medicine

ALKOHOL

Zastrupitev z alkoholom je ena izmed najpogostejših pri nas. Večinoma gre za mlajše osebe, ni pa nujno. Ko govorimo o zastrupitvi z alkoholnimi pijačami, je mišljena zastrupitev z etanolom, saj v kemijsko skupino alkoholov spadajo še drugi alkoholi. Alkohol (etanol) deluje na naše osrednje živčevje, kjer se veže na zaviralne receptorje GABA. V manjših količinah deluje stimulativno, povzroča pretirano samozavest, navdušenje, dobro voljo. V večjih količinah pa deluje zaviralno, oseba postane utrujena, dremava, melanholična.

V toksičnih odmerkih lahko pride do zaviranja dihalnega centra in posledično do prenehanja dihanja. Pri zastrupitvi z alkoholom (ali katero koli drugo psihoaktivno snov) moramo biti vedno pozorni na morebitno mešanje drog ali drugih snovi. Na zaviralne receptorje GABA v osrednjem živčevju se vežejo tudi pomirjevala (benzodiazepini), kar še dodatno ojača učinek alkohola na osrednje živčevje. Zato se pomirjevala ne smejo nikoli jemati istočasno z uživanjem alkohola, saj lahko pride do zastoja dihanja.

Pri osebah, pri katerih sumimo na zastrupitev z alkoholom, predvsem pri mlajših (ni pa nujno, da so mlajše!), moramo vedno pomisliti na sočasno zaužitje drugih psihoaktivnih snovi, predvsem rekreativnih drog. Pri nekom, ki je močno vinjen in je prisotna motnja zavesti, moramo biti vedno pozorni na pridružene poškodbe (predvsem glave), poškodbe s strani tretjih oseb (posilstva) itd.

Kaj storimo pri zastrupitvi z alkoholom?

Če je oseba pri polni zavesti in razume naša povelja, jo lahko spodbujamo, da poskuša zaužiti alkohol izbruhati. Pomembna je tudi zadostna hidracija. Če je oseba nezavestna ali dremava, bruhanja ne spodbujamo, saj se z zmanjšano zavestjo oslabijo tudi refleksi. Prav tako jim takrat ne vlivamo tekočin v usta. Zaradi zmanjšanega žrelnega refleksa lahko pride do aspiracije (prehoda izbruhane vsebine v sapnik in v pljuča) izbruhanine, kar je lahko smrtno nevarno, saj se lahko z izbruhano vsebino oseba zaduši ali dobi hudo obliko pljučnice (aspiracijska pljučnica).

Požiralnik in sapnik namreč ležita drug poleg drugega, med hranjenem (ali bruhanjem) refleksno vhod v sapnico pokriva poklopec. V primeru motenj zavesti namestimo osebo v stabilni bočni položaj in nikakor ne na hrbet. V bočnem položaju bo bruhanje teklo ven na tla in tako zmanjšamo možnost prehoda v sapnik. Če osebo pustimo ležati na hrbtu, je možnost aspiracije zelo velika.

Kdaj kličemo 112?

Ko sumimo na kakršno koli zastrupitev. Predvsem če je v ospredju motnja zavesti. V mislih moramo imeti tudi, da se lahko v ozadju skrivajo druga bolezenska stanja, ki jih lahko alkohol zamaskira. Pri močno vinjenih je pogosto pridružena poškodba glave in pri takem bolniku je izredno težko ali skoraj nemogoče narediti primeren nevrološki status zaradi zamaskirane simptomatike.

PSIHOAKTIVNE SNOVI

Psihoaktivne snovi so širok nabor snovi, ki delujejo na osrednje živčevje. Kratkoročni učinki so lahko stimulativni ali delujejo depresivno (zavirajo osrednje živčevje). Dolgoročno jemanje vodi v odvisnost in druga resna obolenja. Večinoma delujejo na živčne prenašalce v naših živčnih končičih. Nekateri povečujejo število teh prenašalcev, drugi se vežejo na receptorje, ki stimulirajo naš živčni sistem. Pomembno je vedeti, da jemanje teh snovi nima vpliva le na osrednje živčevje, ampak na celotni organizem.

Velik problem teh snovi so primesi, ki jih primešajo osnovni učinkovini in so v veliki večini neznane. Prav tako je dodaten problem količina aktivne snovi, saj ne vemo, kolikšna je. Za zdravstvene delavce so pomembni podatki, kaj je oseba zaužila/si aplicirala, koliko, v kakšnem času oz. koliko časa je minilo od zaužitja/aplikacije, zakaj je to zaužila (v namen zabave, kot rekreativne droge, v samomorilne namene itd.).

Amfetamini (ekstazi, MDMA, speed, metilfenidat) delujejo kot močni psihostimulansi oziroma poživila. Poznamo jih večinoma kot »party droga«, vendar je njihova uporaba širša, saj se jih zlorablja tudi v dopingu, hujšanju, povečanju psihičnih zmogljivosti. Amfetamini stimulirajo osrednje živčevje, delujejo pa tudi na receptorje v celotnem organizmu. To se kaže z evforijo, nemirom, razdražljivostjo, povečano budnostjo.

Deluje tudi na srčno-žilni sistem, kar pa povzroča povišan krvni tlak, hitrejše bitje srca, ki lahko privede do srčnih aritmij, povišano telesno temperaturo. V skrajnih primerih lahko pride do epileptičnega napada (zaradi prevelike vzdraženosti živčevja), nevarnih srčnih aritmij, krvavitev v možgane (zaradi povišanega krvnega tlaka) ali pregretja (močno povišana telesna temperatura).

Kaj storimo?
Pokličemo reševalce. Specifičnega antidota za amfetamine ne poznamo, zdravljenje zahteva bolnišnico in skrben nadzor bolnika, saj so lahko zapleti usodni. Če je oseba avtoagresivna ali močno vznemirjena, jo poskušamo pomiriti do prihoda reševalcev. V nobenem primeru takim osebam ne dajemo sami zdravil ali drugih snovi. Po jemanju amfetaminov se živčevje izčrpa in lahko nastane obdobje (lahko traja več dni) povečane apatije, utrujenosti, tesnobe, depresija, lahko tudi povečana samomorilna nagnjenost.

Kokain je ena izmed najpogosteje zlorabljenih drog. Deluje kot psihostimulans, stimulira osrednji in periferni živčni sistem. Najbolj znana oblika je bel prah, ki so mu lahko primešane še druge snovi bele barve (moka, sladkor itd.). Povzroča evforijo, povečano dejavnost, nemir, povišan tlak, povišano frekvenco srca, povišano telesno temperaturo itd. Pri kokainu lahko pride zaradi skrčenja žil na srcu do srčnega infarkta (lahko tudi pri prej mladih, zdravih ljudeh), skrčenja žil v črevesju in posledično do odmiranja črevesja, ledvične ali jetrne odpovedi.

Do srčnega infarkta pride pogosteje pri kroničnem jemanju kokaina, povečana je tudi ateroskleroza (poapnenje) vseh žil v telesu. To so resne posledice in so življenje ogrožajoča stanja. Pogoste so mešanice kokaina z drugimi drogami (heroin, amfetamini).

Kaj storimo?
Specifičnega zdravila ni. Zdravljenje zapletov oz. posledic je bolnišnično, bolnik potrebuje stalen nadzor vitalnih funkcij. Posledice so lahko zelo nevarne, zato mu doma ne moremo adekvatno pomagati. Dodatnih zdravil mu ne dajemo, saj lahko z nekaterimi poslabšamo stanje. Heroin spada med opioide. Veže se na opioidne receptorje, ki povzročajo umirjenost, nezanimanje za okolico, občutek ugodja, zoženje zenic, nižji krvni tlak, znižanje reflekse, lahko pride do zaviranja dihalnega centra v možganih, pljučni edem (nekardiogeni).

Pri zastrupljenih s heroinom bo običajno zmanjšana zavest, bolniki bodo slabše ali neodzivni, dihali bodo plitvo in počasi. V najhujših primerih se dihanje zaustavi, zaradi nezadostnega dihanja pride do srčnega zastoja. Heroin se najpogosteje vbrizgava v žilo. Preprodajalci pogosto mešajo k heroinu dodatne snovi, zato je težko predvidevati dejansko količino čistega heroina, ki si ga je oseba aplicirala.

Kaj storimo?
Oseba, ki se je zastrupila ali predozirala s heroinom, potrebuje nujno medicinsko pomoč, saj relativno hitro lahko pride do zastoja dihanja. Osebo namestimo v stabilni bočni položaj in kličemo 112. Med čakanjem osebo preverjamo, če še diha. V kolikor preneha, pričnemo s temeljnimi postopki oživljanja. Ob zastoju dihanja so v tem primeru pomembni vpihi, vendar moramo ob potencialni nevarnosti oz. nelagodju (izbruhanina itd.) najprej poskrbeti za lastno varnost. Za opiate obstaja antidot (protistrup) nalokson, ki ga ima zdravstveno osebje v bolnišnicah in reševalnih vozilih. Kljub temu potrebuje oseba, ki se je predozirala s heroinom, nadzor vitalnih funkcij v bolnišnici, saj je učinek naloksona krajši kot heroina.

THC ali tetrahidrokanabinol je psihoaktivna substanca, ki se nahaja v kanabinoidih. Veže se na kanabinoidne receptorje v možganih. Najbolj znan način uživanja kanabinoidov je kajenje marihuane. V zadnjem času se je precej povečala uporaba doma narejenih THC-smol, predvsem pri rakaviih bolnikih in kronično bolnih. Tovrstne smole so (poleg zlorabe) problematične z vidika vsebnosti THC in doziranja, saj ljudje velikokrat aplicirajo prevelike doze, saj se ne ve, kolikšna je koncentracija THC-ja v pripravku.

Zato na urgenci nemalokrat srečamo predozirane starejše osebe ali terminalno bolne. To se lahko zgodi tudi pri drugih načinih apliciranja (kajenje vršičkov ali smole, pecivo z vsebnostjo THC itd.). Kaže se predvsem z blago sediranostjo, umirjenostjo, mišično relaksacijo, lahko pa pride tudi do tesnobnosti, prestrašenosti, porasta krvnega tlaka, povečanega teka, ali tudi do paranoje, halucinacij, izkrivljenih predstav.

Omeniti je smiselno še sintetične kanabinoide, ki so bolj potentni (močnejši) in lahko povzročajo psihoze, agitacijo in delirij, epileptične napade, saj imajo primešane snovi, ki so po načinu delovanja podobni amfetaminom.

Kaj storimo?
Specifičnega zdravila za predoziranje s THC ni. Učinek v nekaj urah izzveni. Zdravniško pomoč večinoma potrebujejo osebe, ki so zaužile prevelik odmerek in so čezmerno sedirane (lahko tudi slabe odzivne), osebe, ki halucinirajo, so paranoične ali tesnobne ali pa imajo nelagoden občutek v prsnem košu zaradi povišanega krvnega tlaka in hitrega razbijanja srca.

VBODNE RANE

Pri vbodnih ranah (predvsem v predelu trupa) poškodovanega najbolj ogroža krvavitev. Krvavitev ni vedno vidna, pri vbodih v predel prsnega koša ali trebuha lahko pride do notranjih krvavitev, kjer lahko oseba izgubi več litrov krvi. Pri vbodnih ranah v prsni koš je lahko zaradi poškodbe pljuč prisotno težko dihanje, prav tako je lahko prisotna poškodba srca. Obravnava pri zdravniku je potrebna tudi, če je vbodna rana povzročena namenoma z namenom poškodovanja (ali samopoškodovanja). Pozorni moramo biti na ozke vbodne rane, ki so lahko kljub ozkemu premeru globoke.

Kaj storimo?
Vbodnega predmeta nikoli ne odstranjujemo, saj s tem ko odstranimo predmet, ta ne tesni več na mestu vboda, rana se poveča in s tem se poveča tudi krvavitev. Poškodovanec lahko (glede na mesto vboda) v slabi minuti izkrvavi. Rano sterilno pokrijemo. Če je predmet odstranjen, poskušamo zaustaviti krvavitev z neposrednim pritiskom na rano. Če je možno, pokrijemo najprej s sterilno gazo/tkanino, sicer pa se poslužimo katere koli čiste tkanine, ki jo imamo pri roki, in z njo pritisnemo na rano. Nato pokličemo reševalce.

Poškodovancu (če je to možno) dvignemo noge, da iz nog steče kri proti trupu in glavi. Pokličemo reševalce. Pomembni podatki so ime in priimek ter datum rojstva poškodovanega, način in kraj poškodbe ter stanje poškodovanega. Pomemben podatek za reševalno ekipo je tudi varnost na kraju dogodka.