Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm., Lekarna Ljubljana
Zdravila, ki vplivajo na sposobnost upravljanja vozil in strojev, se imenujejo trigoniki. Ime izhaja iz oznake na škatlici zdravila, prepoznamo jih namreč po trikotnem znaku. Trigoniki, pri katerih sta v času njihovega jemanja vožnja z vozili in upravljanje strojev popolnoma prepovedana, so prepoznavni po polnem trikotniku rdeče barve. Pravimo, da je prepoved upravljanja vozil in strojev v tem primeru absolutna. Če jemljemo omenjena zdravila, v nobenem primeru ne smemo sesti za volan, četudi smo zaužili le manjši odmerek (ne pa kot denimo pri alkoholu, kjer je dovoljeno popiti kozarček). Pri drugi vrsti trigonikov pa najdemo na zunanji ovojnini ob imenu zdravila prazen trikotnik v barvi besedila. Za ta zdravila velja, da je prepoved upravljanja vozil med zdravljenjem z njimi relativna, kar pomeni, da je treba njihov vpliv na psihofizične sposobnosti ovrednotiti za vsakega bolnika posebej. To oceno poda zdravnik, je pa zlasti na začetku zdravljenja priporočljivo, da vozil in strojev ne upravljamo, saj je takrat možnost pojava zaspanosti in pomirjujočih učinkov največja. Kasneje ti učinki ponavadi izzvenijo, še vedno pa velja, da moramo biti pozorni na kakršnekoli negativne vplive, ki bi jih ta zdravila utegnila imeti na naše počutje.
Preden sedemo za volan, mora biti zdravilo, ki spada med trigonike z absolutno prepovedjo vožnje, popolnoma izločeno iz telesa. Ker se čas, v katerem se neka učinkovina v celoti izloči iz telesa, razlikuje od zdravila do zdravila, za nasvet, kdaj lahko po prenehanju jemanja nekega zdravila spet vozimo, povprašajmo v lekarni. Med trigonike z absolutno prepovedjo upravljanja vozil spadajo močni (opioidni) analgetiki, ki se uporabljajo za blaženje srednje hudih do hudih bolečin. Večino izmed njih na škatlici poleg rdečega trikotnika prepoznamo tudi po oznaki paragrafa (§), ki je znak za mamilo. Ta zdravila lahko povzročijo vrtoglavico, nihanje razpoloženja in spremembe v reakcijskih sposobnostih. Njihova značilnost je med drugim tudi ta, da zožijo zenice. Ta zdravila najmočneje posegajo v človekovo osebnost, saj povzročajo t.i. psihofizično odvisnost. Tudi v primeru, ko jih nenadoma prenehamo jemati, ne sedajmo za volan, saj se takrat običajno pojavijo t.i. odtegnitveni simptomi (ti se lahko kažejo kot: nemir, napetost, hitro dihanje, močno potenje, bolečine v mišicah, povišan krvni tlak, driska, povišana telesna temperatura, glavobol).
Na splošno so lahko neželeni učinki, ki se pojavljajo pri zdravilih, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti, naslednji: zaspanost, zmanjšanje pozornosti oz. koncentracije, zmanjšana mišična moč, vrtoglavica, zmanjšan odziv na zunanje dražljaje, slabost, motnje vida ali sluha, agresivnost ali pretirana samozavest. Seveda je možnost pojava neželenih učinkov zdravil na psihofizične sposobnosti večja, če jemljemo več tovrstnih zdravil hkrati ali pa če jih zaužijemo skupaj z alkoholom. Še zlasti so zanje občutljivi starejši bolniki. Med trigonike štejemo tudi uspavala in pomirjevala, za katere za razliko od opioidnih analgetikov velja relativna prepoved upravljanja vozil. Odvisno od hitrosti izločanja učinkovine iz organizma ponavadi delujejo še naslednji dan. To pomeni, da bo njihov učinek zjutraj, ko bomo sedli za volan, četudi smo jih vzeli sredi noči, še vedno prisoten. Med zdravila, ki vlivajo na psihofizične sposobnosti, prištevamo tudi tista za zdravljenje duševnih motenj (npr. depresije, psihoz, anksioznosti). Vsi antidepresivi ne spadajo med trigonike (izjema sta npr. moklobemid in reboksetin), vendar morajo biti bolniki pri upravljanju motornih vozil in strojev kljub temu pazljivi. Prav tako so trigoniki vsa pomirjevala in uspavala (relativna prepoved upravljanja vozil). Zlasti na začetku zdravljenja z vsemi zgoraj omenjenimi zdravili je treba biti pozoren na pojav morebitnih neželenih učinkov na psihofizične sposobnosti, saj je ta vpliv zlasti takrat ponavadi precej močan. Med trigonike štejemo še antiepileptike, antiparkinsonike in zdravila za zdravljenje migrenskih glavobolov (relativna prepoved vožnje). Celo nekateri antibiotiki (npr. kinolonski) lahko povzročijo vrtoglavico, glavobol ali zaspanost.
Ker smo ljudje med seboj različni, se lahko zaspanost ali zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti pri nekom pojavi tudi zaradi jemanja zdravil, ki morda nimajo oznake trikotnika, zato pazljivost ne bo odveč. Taka zdravila so npr. nekateri antihipertenzivi (predvsem na začetku zdravljenja, saj lahko povzročijo nenaden padec krvnega tlaka in motnje v prekrvavitvi možganov, posledica česar je vrtoglavica). Treba je biti pazljiv pri zdravilih za zdravljenje sladkorne bolezni (antidiabetiki), saj lahko povzročijo nenaden padec ravni krvnega sladkorja (hipoglikemija), ta pa se lahko kaže z motnjami zbranosti, napadom tesnobe, tresenjem, pospešenim bitjem srca. Tudi nekateri očesni pripravki niso primerni, da po njihovi uporabi sedemo za volan, saj lahko za nekaj časa zameglijo vid. O kakršnihkoli neželenih učinkih, ki jih ne zasledimo v navodilu za uporabo zdravila, povejmo zdravniku ali farmacevtu; tudi ko je zdravilo že na tržišču, se podatki o njegovih neželenih učinkih še vedno zbirajo.
Prisotnost trigonikov ali njihovih presnovkov v krvi ali urinu, za katere velja prepoved upravljanja vozil in strojev, je zakonsko opredeljena kot prekršek. Neželene učinke zdravil na vožnjo, za katere velja relativna prepoved upravljanja vozil in strojev, je mogoče zmanjšati s prilagoditvijo odmerka, spremenjenim režimom jemanja zdravila, nenazadnje pa tudi z zamenjavo zdravila s takšnim, ki manj vpliva na sposobnost vožnje. Med vozila po Zakonu o varnosti v cestnem prometu ne prištevamo le avtomobilov, pač pa tudi kolesa, zatorej imejmo vedno v mislih, da vse omejitve glede zgoraj omenjenih zdravil veljajo, ne glede na to, s katerim prevoznim sredstvom smo v prometu udeleženi.
Tudi nenadna prekinitev jemanja nekaterih zdravil lahko vpliva na posameznikove psihofizične odzive, zato se z zdravnikom ali s farmacevtom vedno posvetujmo, kdaj in kako je smiselno in varno prenehati z jemanjem takih zdravil.
Ne le zdravila na recept, temveč tudi tista brez recepta lahko zmanjšajo naše psihofizične sposobnosti pri vožnji. To so denimo antitusiki (zdravila za blaženje suhega, dražečega kašlja), ki s tem, ko zavirajo center za kašelj v možganih, vplivajo tudi na zmanjšano sposobnost vožnje, zdravila proti potovalni slabosti (center za gibanje in bruhanje sta v možganih zelo blizu skupaj, zato lahko ta zdravila vplivajo tudi na posameznikove psihofizične sposobnosti), protibolečinska zdravila z vsebnostjo kofeina ali nekatere učinkovine za zdravljenje alergij. Za kofein velja, da najprej prikrije znake utrujenosti, nenadoma pa povzroči še hujšo utrujenost in zaspanost.
»Že na videz povsem nedolžne tablete proti potovalni slabosti lahko povzročijo zaspanost, ki nemalokrat botruje prometni nesreči.«
September, 2010