Iščite po prispevkih
Avtor: Ines Trebec
Med rizične voznike pa spadajo tudi vsi tisti udeleženci v prometu, ki zaradi bolezni uživajo različna zdravila, in pa vozniki, ki vozijo tudi v stanju prebolevanja bolezni. Glede na to, da veliko zdravil vpliva na hitrost človekovega odzivanja na cesti, bolezen pa je pri človeku dodatna ovira za varno vožnjo, se postavlja vprašanje, ali je sploh mogoča varna vožnja pod vplivom zdravil in v času prebolevanja katerekoli bolezni.
Med boleznijo so pri ljudeh odzivi na zunanje dražljaje upočasnjeni. Jemanje nekaterih zdravil, ki so potrebna za zdravljenje nekaterih bolezni, pa še dodatno zmanjšujejo možnost ustreznega psihofizičnega odzivanja v prometu. Nasploh je na začetku zdravljenja, ko se zdravilo uvaja, potrebna posebna previdnost, saj so stranski učinki običajno bolj izraženi. Posameznik pa tudi še ne pozna dobro učinka zdravila in ne ve, kako se bo nanj odzvalo telo. V nekaterih primerih se lahko ob jemanju zdravil pojavijo neželeni učinki, kot so: zaspanost, zmanjšana je pozornost, pride lahko do vrtoglavice, motnje vida in sluha ter slabosti.
Še posebej morajo biti previdni starejši vozniki, saj so zaradi telesnih bolezni in sprememb pri njih le-ti bolj izraženi. Običajno zaradi bolezni jemljejo tudi več zdravil hkrati, kar poveča možnost pojava neželenih učinkov in zmanjševanje psihofizičnih sposobnosti. Seveda pa ni treba posebej poudarjati, da ob sočasnem uživanju alkoholnih pijač in zdravil, močno poveča pojavnost neželenih učinkov.
Tako pri telesnih boleznih kot duševnih motnjah je med zdravljenjem potrebna pri vožnji posebna previdnost. Nekatere duševne motnje pomembno zmanjšujejo kakovost življenja posameznika in pogosto močno vplivajo tudi na sposobnost varne vožnje. Prof. dr. Mojca Dernovšek, spec. psih., razlaga: »Depresija je stanje, ki povzroča občutke psihične in fizične utrujenosti, nemoči in upočasni človekove reakcije. Vpliva na njegove misli, počutje in razpoloženja. V času trajanja bolezni se pri človeku lahko bistveno oslabi osredotočenost in pozornost. V času depresije mnogi ljudje slabo spijo, zato so neprespani, še dodatno raztreseni in manj zbrani. Počasneje misli in tudi njegovi odzivi so počasnejši, kar je pri vožnji še posebej vidno.« Vsak človek, ki trpi zaradi psihične motnje, mora biti pri vožnji še posebej previden. Neželeni učinki se pri posamezniku razlikujejo in različno izražajo. Še preden sede za volan, pa mora preizkusiti učinke zdravil, ki jih jemlje zaradi bolezni. Običajno se vožnjo odsvetuje v prvih dneh uvajanja zdravila, ob višanju odmerka in ob menjavi zdravila, da ugotovimo, kako posameznik prenaša zdravilo. Sicer pa vožnja avtomobila pri depresiji ne predstavlja posebne težave, ugotavlja dr. Dernovšek.
Pomembno je, da se vsak, ki uživa določena zdravila, pozanima o morebitnih vplivih zdravila na psihofizične sposobnosti. Na vsaki škatlici zdravil je ob imenu zdravila tudi jasno viden znak – trikotnik, ki nam sporoča, kakšne neželene učinke ima lahko zdravilo. Vsa zdravila, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti, so označena s trikotnikom in se imenujejo trigoniki. Če je na ovoju narisan trikotnik črne barve, ki je znotraj bel (prazen), pomeni, da je prepoved vožnje relativna. Relativna prepoved pomeni, da se je o prepovedi treba pri izbranem zdravniku, če pa je trikotnik rdeč in pobarvan rdeče, je prepoved absolutna. Ob uživanje teh zdravil je z vožnjo treba počakati toliko časa, da se učinkovina izloči iz telesa. Vsako zdravilo pa ima v ovoju tudi priloženo navodilo za uporabo, kjer je navedeno, ali zdravilo vpliva na psihofizične sposobnosti.
Treba je tudi vedeti, da nekatera zdravila, ki so na voljo v lekarni brez recepta, tudi lahko vplivajo na sposobnost vožnje. To so npr. zdravila za zdravljenje suhega kašlja, protibolečinska zdravila, ki vsebujejo kodein, zdravila za zdravljenje alergij, zdravila z zdravilnimi zelišči in izvlečki za pomirjanje. Tudi ob uživanju teh zdravil je treba o vplivu na vožnjo povprašati farmacevta.
Vsak, ki sede za volan, bi zaradi odgovornosti do sebe in drugih moral biti za vožnjo ustrezno psihofizično pripravljen. Žal pa trenutno stanje na naših cestah odraža precej žalostno sliko. Poleg vožnje pod vplivom alkohola in drugih nedovoljenih snovi se pri nas zgodi mnogo nesreč zaradi preutrujenosti voznikov. Znano je namreč, da se zgodi 10–20 % nezgod zaradi utrujenost. Težava je še posebej vidna pri poklicnih voznikih. Zanje so za to zakonsko določili in omejili trajanje vožnje. Vozniki, ki uživajo zdravila, morajo biti pri vožnji še posebej pozorni na svoje reakcije, saj je znano, da petina zdravil, ki jih uporabljamo, vpliva na psihofizične sposobnosti. Raziskave pa so tudi pokazale, da 80 % udeležencev v prometu, ki jemljejo zdravila, ne pozna njihovega vpliva na psihofizične sposobnosti. Tudi vozniki, ki se ne zdravijo, pa bi se morali, so resno ogrožajoči. Bolniki z visokim krvnim tlakom, ki se ne zdravijo, so namreč dokazano potencialni kandidati za povzročitev nesreče v prometu. Dokazano je namreč, da visok krvni tlak povzroča pri ljudeh povečano agresivno vedenje.
Čeprav imajo pristojni organi, npr. policija in vsi tisi, ki skrbijo za varnost na cestah dovolj strokovnega znanja in zadostna pooblastila za prepoved vožnje, če ocenijo, da voznik ni sposoben nadaljevati vožnje, se nesreče še vedno dogajajo. Težava je drugje, in sicer, da je sodelovanje s strani uporabnikov slovenskih cest nerazumljivo nizko. Nenazadnje je vsak človek sam zase odgovoren, da sebi omogoči varno življenje in vožnjo. Odgovoren pa je seveda tudi do vseh drugih udeležencev v prometu. Treba je dvigniti lastno samozavedanje, kar lahko stori le vsak sam pri sebi. Pristojni organi pa morajo zakonsko predpisano skrbeti za varnost in red na cestah.
Marec, 2012