Že star pregovor pravi, da se v življenju ne moremo izogniti le davkom – in smrti. Smrt med ljudmi ostaja eden največjih tabujev, in čeprav njeno težo pogosto skušamo ublažiti s humorjem, se je bomo danes lotili objektivno in popolnoma statistično. Pri tem nam je s svojim znanjem priskočila na pomoč Tina Lesnik, dr. med., specialistka javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki nam je izčrpno odgovorila na vprašanja.

Avtor: A. K. G.

Zaradi česa najpogosteje umirajo Slovenci?

Po podatkih Zdravstvenega statističnega letopisa (NIJZ 2017) glede na analize, ki jih letno pripravljamo na NIJZ, so vodilni vzroki za smrt prebivalcev Slovenije še vedno bolezni obtočil (med najpogostejše sodijo srčni infarkt, možganska kap, odpoved srca idr.) ter neoplazme (rak prebavil, prostate, dojke in pljuč), ki so bile v letu 2017 vzrok 70 % vseh smrti. Glede na spol pa zanimivo od leta 2009 dalje pri moških bolezni srca in ožilja niso več najpogostejši vzrok smrti, temveč so na drugem mestu, za neoplazmami. Sledijo poškodbe, zastrupitve in drugi zunanji vzroki ter bolezni dihal in prebavil.

V letu 2017 je 1.535 prebivalcev umrlo zaradi posledic zunanjih vzrokov obolevnosti in smrti. Zaradi padcev je umrlo 680 prebivalcev (44,3 %), zaradi samomora 411 prebivalcev (26,8 %), zaradi transportnih nezgod 116 prebivalcev (7,6 %), zaradi napada 23 prebivalcev (1,5 %) ter 305 prebivalcev (19,9 %) zaradi ostalih zunanjih vzrokov smrti. Povprečna starost umrlih se zvišuje in tako so v povprečju glede na podatke Zdravstvenega statističnega letopisa (NIJZ 2017) moški doživeli 74, ženske pa več kot 81 let starosti.

V letu 2018 je umrlo 20.485 ljudi, od tega 10.113 moških in 10.372 žensk. Dnevne statistike sicer ne objavljamo, na dan pa dobimo približno 50 obrazcev ‘Zdravniškega potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti’, ki ga na terenu izpolni zdravnik – mrliški oglednik. Med dojenčki je umrljivost v zadnjih tridesetih letih močno upadla in je danes zelo nizka, to je 2 na 1000 živorojenih otrok. Med dečki in deklicami ni razlik v umrljivosti.

Če se vrneva k srčno-žilnim boleznim, katere so vključene in koliko smrti Slovencev zakrivijo?

Po podatkih, ki jih objavljamo v letnem Zdravstvenem statističnem letopisu, bolezni srca in ožilja obsegajo vrsto bolezni, povezanih z obtočili. Najpogostejše bolezni srca so ishemična bolezen srca (vključno z akutnim srčnomišičnim infarktom, AMI), motnje srčnega ritma, srčna odpoved (popuščanje srca) ter bolezni srčnih zaklopk. Med možgansko-žilnimi (cerebrovaskularnimi) boleznimi je najpogostejša možganska kap (cerebrovaskularni insult, CVI), ki je lahko posledica motenj dotoka krvi v možgane ali možganske krvavitve. Zelo pogosta bolezen srca in ožilja je tudi hipertenzija (visok krvni tlak), ki je hkrati tudi dejavnik tveganja za bolezni srca in za možgansko-žilne bolezni.

Zaradi srčno-žilnih bolezni letno umre približno 8.000 ljudi, kar je 387 na 100.000 prebivalcev in to predstavlja 39 % vseh vzrokov smrti. Pri moških to predstavlja 33 % vseh smrti, pri ženskah pa 45 % vseh smrti. Največ umrlih zaradi srčno-žilnih bolezni je v starostnih skupinah nad 75 let, kar je pričakovano, saj so to bolezni, katerih pogostost raste s starostjo. Tako je npr. leta 2017 umrlo štirikrat več moških, starih 75 let in več, kot tistih v starostni skupini od 65 do 74 let in kar 15-krat več žensk, starih 75 let in več, kot v nižji starostni skupini.

Vidimo torej, da ženske zaradi srčno-žilnih bolezni umirajo kasneje kot moški, pa tudi pogosteje, saj je stopnja umrljivosti pri ženskah večja od stopnje umrljivosti pri moških (moški 321,8 umrlih/100.000 prebivalcev in ženske 452 umrlih/100.00 prebivalcev). Pri umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni opažamo tudi geografske razlike. Če izničimo vpliv starostne strukture prebivalstva v različnih regijah, je umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni večja na vzhodu Slovenije kot na zahodu.

Koliko Slovencev umre zaradi raka in katere vrste raka so pri tem najpogostejše?

Glede na podatke Registra raka RS, objavljene na portalu Slora, povprečni izračuni za obdobje 2012–2016 kažejo, da je novih primerov raka med Slovenci vsako leto skupno 14.300 (7.775 med moškimi in 6.525 med ženskami). Od tega se jih skupno 6.050 konča s smrtnim izidom (3.394 med moškimi in 2.656 med ženskami). V letu 2016 je bil skupno na prvem mestu med umrljivostmi (gre za grobo stopnjo umrljivosti, to je število smrti na 100.000 prebivalcev) rak pljuč, sledijo rak debelega črevesa in danke, nato rak želodca in rak trebušne slinavke.

Če pogledamo grobo stopnjo umrljivosti pri moških, je na prvem mestu rak pljuč, na drugem mestu rak prostate, sledi rak debelega črevesja in danke. Pri ženskah pa je na prvem mestu grobe stopnje umrljivosti prav tako rak pljuč, na drugem mestu rak dojke, na tretjem pa skupina ostalih rakov. Ko izničimo vpliv starosti, se vrstni red umrljivosti na prvih štirih mestih ne spremeni bistveno. Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi raka sicer pada, saj se umiranje zaradi raka pomika v kasnejša leta.

Kje so Slovenci glede umrljivosti, vezani na sladkorno bolezen?

Pri sladkorni bolezni mnogo bolj kot umrljivost samo spremljamo obolevnost oz. pojavnost. Zanima nas, koliko ljudi ima sladkorno bolezen in koliko jih na novo zboleva. Umrljivost zaradi sladkorne bolezni je v številkah relativno nizka, gre za podcenjen podatek. Ti bolniki namreč lahko doživljajo številne zaplete, do katerih privede sladkorna bolezen, poleg tega pogosteje obolevajo zaradi srčno-žilnih bolezni. Zaradi vsega naštetega se sladkorna bolezen le redko navaja kot osnovni vzrok smrti.

Preventiva sladkorne bolezni se začne že zgodaj, pri otrocih in mladostnikih, predvsem s preprečevanjem kajenja, pitja alkohola, debelosti in spodbujanja k telesni dejavnosti. Seveda je vse to pomembno tudi v odrasli dobi. Preventiva zapletov je tudi zgodnje odkrivanje bolezni, kjer je pomemben dejaven pristop k iskanju oseb, ki imajo povišane vrednosti sladkorja v krvi.

Kaj pa umrljivost na naših tleh zaradi astme in KOPB?

Umrljivost zaradi bolezni dihal, kamor spadata tudi KOPB in astma (pljučni rak sem ni vključen) je četrta po pogostosti. V to skupino vzrokov smrti sodijo po 10. Mednarodni klasifikaciji bolezni tudi smrti zaradi pljučnic, ki so zelo pogost vzrok smrti zaradi bolezni dihal, predvsem pri starejših. Starostno standardizirana stopnja umrljivosti pokaže, da moški pogosteje umirajo zaradi bolezni dihal, kar je najverjetneje povezano s kajenjem, saj moški kadijo v večji meri kot ženske.

Koliko Slovencev umira v prometnih nesrečah in zaradi različnih poškodb?

Umrljivost zaradi poškodb redno spremljamo v poglavju Zdravstvenega statističnega letopisa. Za leto 2017 smo zapisali, da je v tem letu v Sloveniji v transportnih nezgodah umrlo 116 oseb, prevladovali so moški (75 %). Najpogostejše so transportne nezgode v cestnem prometu, v letu 2017 je bilo takih nezgod v Sloveniji 17.645, v njih sta umrli 102 osebi. Od leta 2008 dalje je opazen upad števila vseh cestnoprometnih nezgod (za 23 %), v letu 2017 je umrlo 28 oseb manj kot leto poprej. Med 100 povzročitelji cestnoprometnih nezgod s smrtnim izidom pa je bilo v 2017 alkoholiziranih 31 povzročiteljev (31 %).

Število umrlih zaradi transportnih nezgod je bilo pri moških v vseh starostnih skupinah višje kot pri ženskah. V zadnjih desetih letih (2008–2017) so bili v transportu najbolj ogroženi mladi (20–29 let) in starejši prebivalci (nad 70 let). Zaradi transportnih nezgod je v letu 2017 umrlo največ oseb v avtomobilu, sledijo jim motoristi, večina umrlih zaradi drugih nezgod med transportom po kopnem pa so predstavljale osebe v posebnem poljedelskem vozilu.

Med najbolj ogrožene zaradi cestnoprometnih nezgod so v letu 2017 spadali prebivalci v primorsko-notranjski regiji, kjer se je zgodilo 15 nezgod s smrtnim izidom na 100.000 prebivalcev, med najmanj ogroženimi pa so bili isto leto v obalno-kraški regiji (2,6/100.000). V letu 2017 je v Sloveniji v cestnoprometnih nezgodah umrlo 50 oseb na 1.000.000 prebivalcev, kar je nekoliko nad povprečjem Evropske unije.

Poškodbe, ki jih štejemo v velike skupine vzrokov smrti po Mednarodni klasifikaciji bolezni (Zunanji vzroki obolevnosti in umrljivosti), so v tej skupini najpogostejši vzrok smrti, in sicer gre za padce, sledijo jim samopoškodbe oz. samomori. V letu 2017 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 412 ljudi, 327 moških in 84 žensk. Stopnja umrljivosti zaradi samomora se je v zadnjih desetih letih znižala pri obeh spolih, nekoliko izraziteje pri moških.

Ali bi lahko govorili o umrljivosti zaradi duševnih motenj kot samostojni kategoriji?

Pri duševnih motnjah in boleznih gre v največji meri umrljivost na račun samomora, vendar beležimo tudi druge vzroke iz te skupine, gre za majhne številke v primerjavi z ostalimi vzroki smrti – to so npr. smrti zaradi motenj hranjenja, smrti zaradi duševnih in vedenjskih motenj kot posledice uživanja psihoaktivnih snovi itd.

Kako je z umrljivostjo zaradi alkohola in prepovedanih drog pri Slovencih?

O umrljivosti, povezani z alkoholom, pišejo strokovnjaki, ki se s tem področjem ukvarjajo v Zdravstvenem statističnem letopisu in pravijo, da smo imeli »v obdobju od 2011 do 2017 v Sloveniji skupno 6.072 primerov smrti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov smrti (tisti vzroki smrti, ki so 100-odstotno povezani z alkoholom), kar je predstavljalo skoraj 5 % vseh smrti v državi. Med umrlimi zaradi vzrokov smrti, neposredno pripisljivih alkoholu, je bilo 3,8-krat več moških kot žensk, več kot polovica je umrla pred 65. letom starosti, kar predstavlja prezgodnjo umrljivost. Med umrlimi zaradi vzrokov smrti, neposredno pripisljivih alkoholu, je skoraj polovica umrla zaradi alkoholne bolezni jeter, sledile so duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola. Vsak dan sta v povprečju umrli najmanj dve osebi. Breme umrljivosti zaradi alkohola je še večje, če upoštevamo tudi primere smrti, kjer je alkohol posreden vzrok smrti.«

Kar pa se tiče umrljivosti zaradi prepovedanih drog, pravijo, da je »število umrlih v Sloveniji, ko je bila zastrupitev z drogo neposredni vzrok smrti, v letu 2017 46. Najpogostejši vzrok smrtne zastrupitve je bil heroin, sledil je kokain.«

Je mogoče statistično napovedati, kako bo z umrljivostjo v prihodnosti?

Statistične ocene umrljivosti v prihodnosti zahtevajo kompleksno statistično modeliranje s potrebno informacijsko strukturo, česar pri nas na NIJZ ne delamo. Po ocenah ameriškega inštituta (Institute for Health Metrics and Evaluation, Seattle) napovedi za prihodnjih 20 let kažejo, da bi, če predpostavljamo, da se ohranijo sedanje okoliščine, prišlo do spremembe na prvem mestu, in sicer bi umrljivost zaradi raka prehitela umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni, na tretjem mestu bi bile bolezni živčevja, zmanjšala bi se umrljivost zaradi samomora. Pri slabšem scenariju pa bi se povečala umrljivost zaradi bolezni dihal. Razumeti moramo, da so to le ocene. Sami pa lahko z opazovanjem demografskih sprememb razumemo, da so te, predvsem podaljševanje življenjske dobe, ki smo mu priča v zadnjih desetletjih in posledično staranje prebivalstva, tiste, ki bodo vplivale na vzroke umrljivosti tudi v prihodnje.

ABC

A Med vodilne vzroke umrljivosti Slovencev sodijo bolezni obtočil in neoplazme.

B V letu 2018 je umrlo 20.485 Slovencev, od tega 10.113 moških in 10.372 žensk.

C Povprečna starost umrlih se zvišuje, vsak dan pa sicer umre približno 50 Slovencev.