Pred nekaj časa so javnost razburkale informacije, da naj bi silikonski vsadki povzročali redko obliko raka, imenovanega anaplastični velikocelični limfom oz. ALCL. Gre za raka, ki je najprej omejen na ovojnico okrog vsadka in običajno nase opozori več let po vstavitvi z oteklino ali nabiranjem tekočine okrog vsadka, s spremenjeno obliko ali strukturo dojke. Bolezen je najprej omejena na ovojnico okoli vsadka in s pravilnim ukrepanjem in zdravljenjem ozdravljiva. Trenutno kljub številnim raziskavam še ni jasne teorije, kaj privede do pojava ALCL.

Avtorica: Anja Kuhar Glišić

Na naša vprašanja, tako o ALCL kot tudi o drugih zdravstvenih težavah, ki bi bile lahko povezane s silikonskimi vsadki, je izčrpno in temeljito odgovoril slovenski estetski kirurg, ki tudi v svetovnem merilu velja za enega najboljših, prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije ter specialist splošne kirurgije; predstojnik Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline na UKC Ljubljana ter redni profesor na katedri za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

Gre za novinarska pretiravanja ali za dejansko težave? Kakšne so dejanske statistike?

Težave, povezane s prsnimi vsadki, predstavljajo globalno težavo, ki pa jo je treba osvetliti na osnovi realnih in objektivnih podatkov iz več zornih kotov. Moramo se zavedati, da letno v svetu kirurgi vgradimo 1,5 milijona vsadkov in strokovna združenja ocenjujejo, da ima vsadke na svetu več kot 20.000.000 žensk. Prvič so težavo začeli podrobneje preučevati leta 2011 in do danes je znano, da so na celem svetu odkrili okoli 800 bolnic, ki so zbolele za ALCL, od tega je 34 bolnic zaradi pozne prepoznave bolezni in neustreznega zdravljenja umrlo. Od prvih 573 primerov je kar 481 primerov imelo vsadke proizvajalca Allergan.

To v grobem izračunu po zdaj zbranih podatkih pomeni, da ima ženska s silikonskim vsadkom 0,00382 % možnosti, da zboli za to redko boleznijo, ki je še v fazi raziskovanja, ter da je smrtnost manj kot 0,000002-odstotna. Za primerjavo: zaradi prometnih nesreč umre v enem letu v svetu 1.350.000 ljudi, v 22 letih torej skoraj 30 milijonov ljudi.
Po meni znanih podatkih v Sloveniji še nismo imeli primera velikoceličnega limfoma, povezanega s silikonskimi vsadki. V UKC smo imeli dva suma (enega po estetskem posegu in enega po rekonstrukciji), vendar sta bila oba ovržena. So me pa pred nekaj meseci hrvaški kolegi obvestili, da so en sum pred kratkim potrdili, takoj so začeli uspešno zdravljenje, bolnica pa dobro okreva.

Lahko smo prebrali, da so zgoraj omenjene vsadke Allergan odpoklicali …

V številnih državah so opravili odpoklic posameznih vsadkov, ki so povezani z velikoceličnim limfomom. Odpoklic pomeni, da kirurgi teh vsadkov ne smemo več vgrajevati v telo in morajo v podjetje Allergan vrniti vse vsadke iz zaloge. To je preventivni ukrep, podoben kot pri avtomobilski industriji, kjer proizvajalec odkrije pomanjkljivosti izdelka in ga odpokliče oziroma zamenja. To ni prvi odpoklic prsnih vsadkov.

Pred leti je v Franciji prišlo do velike afere, odkrili so, da so kirurgi uporabljali cenene vsadke najslabše kakovosti, ki jih je bilo treba odstraniti, saj so vsebovali bolj tekoč in neustrezen silikon. To je bila zlasti posledica nizkih moralno-etičnih standardov proizvajalcev in kirurgov, ki so se s cenenimi vsadki želeli finančno okoristiti. V Sloveniji se po meni znanih podatkih taki vsadki niso uporabljali.

Kakšni silikonski prsni vsadki so danes v uporabi v Sloveniji?

Prsne vsadke, ki jih večinoma uporabljamo v Sloveniji in UKC Ljubljana, izdelujejo v tovarni v nizozemskem Leidnu. Izdelava vsadka je natančen proces, ki traja dva do tri tedne, pri tem prevladuje natančno ročno delo z najstrožjimi varnostnimi ukrepi in številnimi kontrolami ter testiranjem kakovosti in vseh delovnih procesov.

Kako sploh razmejiti odgovornost proizvajalca in kirurga?

Osebno menim, da je to zelo podobno kot na drugih področjih. Za material jamči proizvajalec, ki izdelke tudi trži in daje garancijo. Dejstvo je, da se kirurgi ne spoznamo na proizvodne procese, sestavo silikona in ovojnic, temveč na kirurške tehnike. Verjamemo proizvajalcem in zastopnikom, ki izdelke tržijo. Sami smo odgovorni za kirurške zaplete, za izbiro kirurških tehnik, meritve in izbiro velikosti vsadkov, spremljanje bolnic, nikakor pa ne za materiale, ki jih vgrajujemo v telo. Ko je v letalski ali avtomobilski industriji kaj narobe, se s sporočilom za javnost in opravičilom javi proizvajalec in ne mehaniki, ki dele sestavljajo v celoto, ali piloti, ki upravljajo z letalom.

Ob tem se mi poraja še eno vprašanje, kako ženska ve, kakšen vsadek ima vstavljen in ali obstaja pri nas kakšen register tipa vstavljenih vsadkov?

Vsaka ženska dejavno sodeluje pri izbiri vsadka, tako pri izbiri oblike kot tudi velikosti in materiala. Kirurg na osnovi pregleda, želja, meritev in telesnih danosti predlaga ustrezen vsadek, končna odločitev pa je vedno na strani bolnice. V osnovi ženske izbirajo med okroglimi in anatomsko oblikovanimi vsadki, napolnjenimi s fiziološko raztopino ali silikonskim polimerom. Vsi vsadki pa imajo svoje prednosti in slabosti. Pomembno je, da bolnica dobi tudi ustrezno gradivo, ki ga pripravi proizvajalec, in garancijo ter si tudi sama pred posegom razjasni vsa vprašanja – tako glede kirurške tehnike in morebitnih zapletov kot glede materiala.

Vse ženske bi morale dobiti vse podatke, povezane z vsadki, in zapisnik posega z vsemi podatki. Vsi vsadki imajo zaradi sledljivosti tudi svojo številko, na osnovi katere je možno preveriti vse o izdelavi in dobavi.

Preberite tudi prispevek: Bi si povečali dojke? – ABCzdravja.si

Kdaj se posumi na velikocelični limfom in kako postopati v takem primeru?

Če ženska, ki ima silikonski vsadek že več let, opazi sumljive spremembe, kot so nenavadno povečanje ali spremenjena oblika dojke, rdečina kože, tekočinska kolekcija oziroma druge nenavadne spremembe, naj najprej obišče kirurga, ki je opravil poseg, ta pa se bo nato odločil, ali je potreben obisk UKC. V veliki večini primerov so zapleti namreč povezani s formiranjem tkivne ovojnice okoli vsadka, s premikom vsadka, rupturo ali vnetjem. Kirurgu, ki je opravil poseg, svetujemo tudi, naj bolnico napoti na slikovno diagnostiko UZ in MRI. V zelo redkem primeru suma na velikocelični limfom pa je potrebna obravnava v UKC Ljubljana.

Kako dobro ste na problematiko pripravljeni slovenski plastični kirurgi?

Plastični in rekonstruktivni kirurgi, združeni v Slovenskem združenju plastičnih kirurgov, smo na problem dobro pripravljeni, udeležili smo se predavanja uglednih strokovnjakov s tega področja iz ZDA (dr. Roger Wixtrom in Udo Graf) ter strokovnih srečanj in delavnic na to temo.

V UKC Ljubljana imamo izdelane smernice za obravnavo teh bolnic; leta 2016 smo v Zdravniškem vestniku objavili članek z naslovom Anaplastični velikocelični limfom, povezan z vsadki dojk in vse slovenske zdravnike opozorili na morebitni problem.

Kaj bi svetovali ženskam, ki že imajo silikonske vsadke in jih skrbi velikocelični limfom?

Da ženska zboli zaradi te bolezni, obstaja izjemno majhna možnost, zato tako FDA kot tudi strokovna združenja po svetu ne priporočajo preventivne odstranitve ali menjave vsadkov pri ženskah, ki nimajo težav in tudi v Sloveniji sledimo priporočilom mednarodnih strokovnih združenj. Priporočljivo pa je spremljanje in kontrolni pregled pri kakršnih koli sumljivih znakih in simptomih ter opravljena slikovna diagnostika (UZ, MRI).

Zavedati se je treba, da gre pri preventivnih odstranitvah in menjavah vsadkov za tehnično zahtevne kirurške posege, ki zahtevajo veliko znanja in izkušenj, tudi s področja rekonstruktivnih tehnik. Že odstranitev vsadka je zahtevna, zlasti pri velikih vsadkih in rupturah vsadkov, kjer se lahko srečamo s prekinjeno in spremenjeno ovojnico vsadka. Glede menjave vsadka moramo vedeti, da so v tem primeru tkiva spremenjena in oslabljena. Če želimo doseči dober rezultat, pa so za namestitev novega vsadka potrebni le najbolj usposobljeni kirurgi, ki imajo izkušnje s področja rekonstrukcij, kjer se pri zdravljenju raka dojk ukvarjamo s podobno kompleksnimi problemi.

Ženske s silikonskimi vsadki imajo 0,00382 % možnosti, da zbolijo za velikoceličnim limfomom.

Kako pa so silikonski vsadki povezani z ostalimi boleznimi in kako komentirate medijska gibanja na družabnih omrežjih – gre res za težave, povezane s silikonskimi vsadki, ali za še eno od oblik prehitrega sklepanja ljudi na podlagi nekaj nepreverjenih spletnih prispevkov?

Ženske, ki so imele po vstavitvi prsnih vsadkov težave, so ustanovile več spletnih strani na temo bolezni prsnih vsadkov (Breast Implant Illness ali BII). Na www.breastimplantillness.com so zapisani vsi možni simptomi te bolezni, naštetih jih je nekaj manj kot 60, z vpletenostjo vseh organskih sistemov. Znaki in simptomi so zelo nespecifični. Številni znaki in simptomi se prekrivajo s številnimi drugimi boleznimi, ki jih imajo tudi ženske brez vsadkov in so lahko zgolj koincidenca.

Zanimiva je primerjava z limsko boreliozo (ki je v Sloveniji pogosta bolezen) in sindromom pregorelosti (burnout sindrom). Pri vseh treh stanjih se pojavljajo kronična utrujenost, kognitivni upad (izguba spomina, težave pri koncentraciji), boleči sklepi ali mišice, tiščanje v prsih ali razbijanje srca, glavobol, nespečnost. Vsi našteti simptomi so tudi najpogostejši pri vseh treh boleznih. BII ima z limsko boreliozo skupne še simptome, kot so kožni izpuščaji, mravljinčenje po okončinah, povišana telesna temperatura, čezmerno potenje, povečane in občutljive bezgavke, bolečina v vratu, depresija. BII in pregorelost se prekrivata še v simptomih, kot so vrtoglavica, bolečine v hrbtu, tinitus, zmanjšan libido, gastrointestinalne težave. Za BII so bili opisani tudi nekateri bolj specifični znaki in simptomi, ki bi jih morali natančneje opredeliti.

Ob tem je dobro vedeti tudi zgodbo dveh enojačnih dvojčic (plastične kirurginje brez vsadkov in njene sestre s silikonskimi vsadki po povečavi dojk). Obe sta pri 57 letih neodvisno zapazili povsem enake zgoraj omenjene težave.

Zaenkrat povezava ni potrjena

Za zdaj medicinsko potrjene povezave med povečano pojavnostjo avtoimunskih bolezni ali bolezni vezivnih tkiv ni, obstajajo pa posamezni primeri z vsadki sproženega imunskega odziva (autoimmune/inflammatory syndrome induced by adjuvants oz. ASIA). V svetu je dokazanih 300 primerov sindroma ASIA, le nekaj teh pa je povezanih s prsnimi vsadki.
Za jasnejše odgovore bodo potrebne dodatne multicentrične raziskave in objektivni podatki raziskovalnih skupin po svetu, ki bodo razjasnili vzročno povezavo in pogostnost oz. stopnjo tveganja, na osnovi katerih bodo pacientke sprejemale svoje odločitve.

Treba je tudi spodbujati sodelovanje med skupinami bolnic, ki navajajo težave, kirurgi in drugimi specialisti (revmatologi, imunologi, psihologi), ki imajo prepotrebna dodatna znanja. Verjamem tudi, da bo to prioritetna naloga proizvajalcev, ki bodo po svojih močeh brez vsakršnih zadržkov podprli in celo spodbujali take raziskave, saj je v interesu vseh, da čim hitreje dobimo relevatne in objektivne podatke o vseh možnih kratkoročnih in morebitnih dolgoročnih zapletih. Žal pa vseh odgovorov nikoli ne bomo imeli, kajti telo je unikatno in na delovanje človeškega stroja vplivajo tudi prehrana, razvade, različna zdravila in prehranski dodatki, pri bolnicah z rakom tudi obsevanje, kemoterapija, biološka in hormonska zdravila itd., ki lahko prispevajo k vplivu na odziv telesa na tujek.

Težav nikakor ne smemo podcenjevati ali zanikati, pač pa jih raziskovati, posredovati vsa nova spoznanja in korektno informirati ljudi. Bolniki, zdravniki, industrija in novinarji moramo ostati na isti strani – na strani iskrene in objektivne informacije.

Skratka: nikakor ne smemo spregledati dejstva, da imajo ženske, ki so osnovale svoje skupine, resne težave in potrebujejo pomoč za izboljšanje kakovosti življenja. V okviru UKC pripravljamo multidisciplinarno skupino različnih strokovnjakov, kjer bomo skušali napraviti korak naprej in tudi tem bolnicam prisluhniti in jim pomagati po svojih močeh ter hkrati kljub relativno majhni skupini priti do objektivnih podatkov.

Bi za konec želeli še kaj dodati?

Pomembno je, da se bolnice za svoje odločitve ne obsojajo. In nikakor ni primerno, da jih obsoja okolica. Glede na pogostnost in resnost težav so prej obsojanja vredne kadilke, ki zavestno škodujejo svojemu zdravju in drugim ljudem v okolici, kot ženske, ki si zgolj želijo večje telesne skladnosti ali povrnitve telesne celovitosti in ustvarjalne moči. Silikonski vsadki pri veliki večini žensk izboljšajo kakovost življenja tako v estetski kirurgiji kot tudi pri rekonstrukcijah. Z nepotrebnimi odstranitvami bi lahko povzročili več škode kot koristi, tako vsaj kažejo dosedanji izsledki strokovnjakov.

Število povečav dojk in rekonstrukcij z vsadki je kljub vsem novim spoznanjem v porastu. Dejstvo pa je, da se mora vsakdo pred posegom zavedati, da obstaja določen delež kratkoročnih in dolgoročnih zapletov in težav, ki se v zelo izjemno redkih primerih končajo z resnimi zapleti ali smrtjo. Vsi se moramo tudi zavedati, da estetski posegi ne odpravijo vseh težav, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju. Skratka, v svobodnih demokratičnih družbah se lahko posamezniki prostovoljno odločajo in se tudi soočajo s posledicami svojih odločitev.

Preberite tudi prispevek: Rekonstrukcija dojk po odstranitvi zaradi raka – ABCzdravja.si

ABC

A ALCL je redka vrsta raka, ki po dosedanjih podatkih prizadene 0,00382 % žensk s silikonskimi vsadki.

B V Sloveniji takšnega primera še ni bilo, na Hrvaškem pa so zabeležili le enega.

C Preventivna odstranitev vsadkov ob odsotnosti težav ni smiselna.