Spoznajte najpogostejše vzroke za nastanek akutnih in kroničnih ran, kako preprečiti okužbe ran ter kako poteka celjenje ran. Preverite tudi nasvete patronažne sestre Afrodite Kordež o sodobnih oblogah in skrbi za rane pri bolnikih z diabetesom.

Rane, ki se ne celijo zlahka

Rane nastanejo na mestu, kjer se kožno tkivo pretrga. Glede na globino jih delimo na površinske (prizadeta je zgornja plast kože) in globoke (segajo v podkožje ali celo v mišice). Včasih se celijo hitro, spet drugič potrebujejo daljši čas, zlasti če gre za kronične rane ali če se pojavijo dodatni zapleti in okužbe ran.

V nadaljevanju preberite, zakaj se nekatere rane slabo celijo, katera zdravila lahko vplivajo na celjenje ran ter kako pomembno je pravilno previjanje ran z ustreznimi oblogami.

Akutne rane in njihova oskrba

Akutne rane običajno nastanejo zaradi zunanje poškodbe, na primer kirurških posegov, opeklin, ureznin ali odrgnin. Kljub pravilni oskrbi pa se lahko zgodi, da se rana ne celi dobro.

»Rana se ne celi, novo tkivo ne nastaja. Kljub temu da je rana dobro očiščena in obloga pravilno izbrana, lahko pride do okužbe. Tudi virusna okužba, kot je prehlad, lahko vpliva na celjenje rane.«
– Afrodita Kordež, dipl. med. sestra

Dejavniki, ki vplivajo na celjenje akutnih ran

• Bolezni: Sladkorna bolezen (diabetes tipa 2), krvne bolezni (npr. levkemija) …
• Zdravila: Tista, ki vplivajo na strjevanje krvi.
• Splošno stanje organizma: Nižja odpornost zaradi virusnih okužb ali kroničnih bolezni.

Kako poteka oskrba akutne rane?

1. Čiščenje rane: Z fiziološko raztopino ali pod tekočo vodo.
2. Pravilna izbira obloge: Uporaba sodobnih oblog, ki pospešujejo celjenje.
3. Zaščita okolne kože: Z zaščitnimi filmi ali mazili, da zdravo tkivo ne poškodujemo.
4. Menjava obvez: Običajno na 2–3 dni (po navodilih zdravnika), pri kirurških ranah pa lahko tudi le na 7 dni (npr. pooperativni obliži).

»Pri menjavi preveze smo zelo previdne – če oblogo odstranimo prehitro, lahko rana zakrvavi. Pomembna je ustrezna velikost obloge in njena vpojnost.«
– Afrodita Kordež, dipl. med. sestra

Kronične rane: Kaj storiti, ko se rana ne zaceli?

Kronične rane so tiste, ki se ne zacelijo v štirih do osmih tednih. Vse vrste ran lahko postanejo kronične, najpogostejši razlogi pa so:

• Razjede na nogah (venske, arterijske ali mešane).
• Preležanine (zaradi pritiska pri nepokretnih bolnikih).
• Diabetične razjede stopal (posledica slabe prekrvavitve in povišanega krvnega sladkorja).

Postopek oskrbe kroničnih ran

1. Temeljito čiščenje in razkuževanje: Kronične rane imajo pogosto neravne robove ter veliko izločka.
2. Ustrezne obloge: Pomembno je, da ne poškodujemo zdravega tkiva in da obloga zadrži vlago.
3. Skrb za otekanje: Pogosto gre za rane na nogah.
4. Kontrola okužb: Pri hudem vnetju in sumu na bakterijsko okužbo je nemalokrat potrebna antibiotična terapija.

»Kronične rane oskrbujemo podobno kot akutne. Razlika je v tem, da pogosto traja celjenje dlje, rane so lahko globlje in izloček je običajno večji.«
– Afrodita Kordež, dipl. med. sestra

Diabetične rane in posebna previdnost

Pri sladkornih bolnikih (diabetikih) je celjenje ran dodatno oteženo zaradi slabe prekrvavitve, pogosto povišane ravni krvnega sladkorja, ter večje možnosti za vnetja in okužbe.

»Kadar je vrednost krvnega sladkorja normalna, se rana le nekoliko počasneje zaceli. Če so vrednosti povišane, pa lahko zdravljenje traja bistveno dlje in se pojavijo zapleti, kot sta gangrena ali celo izguba okončin.«
– Afrodita Kordež, dipl. med. sestra

Nasveti pri diabetičnih ranah:

• Redno preverjajte krvni sladkor in skrbite, da so vrednosti čim bližje normalnim.
• Upoštevajte ustrezno prehrano, ki krepi imunski sistem.
• Bodite pozorni na znake okužbe (pordelost, bolečina, gnojenje, vročina).

Sodobne obloge: ključ do boljšega in hitrejšega celjenja

Sodobne obloge so namenjene vzdrževanju vlažnega, toplega in zračno prepustnega okolja, kar spodbuja regeneracijo tkiva in hitrejše celjenje ran. Med njimi najdete:

• Obloge z aktivnim ogljem, jodom, bakrom, srebrom …
• Medene obloge, ki poleg antibakterijskega delovanja pospešujejo celjenje.

Pomembno je, da nekatere posebne obloge (zlasti tiste z jodom ali srebrom) ne uporabljamo predolgo, saj lahko izsušijo rano in zavrejo proces celjenja.

»Pri opeklinah lahko uporabimo posebno mazilo, ki ga predpiše zdravnik; mehurja ne prebadajte, saj je naravni inkubator za poškodovano tkivo.«
– Afrodita Kordež, dipl. med. sestra

Zunanji vplivi na celjenje ran

• Temperature: Pri visokih temperaturah (poleti) se rane praviloma celijo slabše, več je tudi tveganja za maceracijo.
• Pokretnost bolnika: Daljše ležanje povzroča zastajanje tekočin, kar lahko upočasni celjenje in poslabša stanje rane.
• Dvig prizadete okončine: Pri ranah na nogah je priporočljivo, da nogo dvignemo in obremenjujemo čim manj.

Samostojna oskrba, manjše površinske rane

Pri manjših površinskih ranah rano najprej speremo s tekočo vodo, zaustavimo krvavitev in rano zaščitimo z obližem ali gazo. Ko nastane krasta, obliž lahko odstranimo, da se rana posuši na zraku. Pri opeklinah in žuljih dodatno pazimo, da ne povzročimo odprte rane in tveganja za okužbo.

»Rano vedno dobro speremo s čisto, tekočo vodo. Če pride do večje bolečine, mehurjev ali odprte rane, svetujem obisk zdravnika.«
– Afrodita Kordež, dipl. med. sestra

Ključne točke za uspešno celjenje ran

1. Ustrezno čiščenje in razkuževanje: Očistite rano s fiziološko raztopino ali pod tekočo vodo in po potrebi uporabite antiseptik.
2. Prava izbira oblog: Sodobne obloge (srebro, jod, aktivno oglje …) in zaščita okolne kože pospešijo celjenje ter preprečujejo nastanek novih poškodb.
3. Redno in pravilno previjanje: Sterilni materiali in menjava preveze na 2–3 dni, pri kirurških ranah pa je lahko interval tudi daljši, če tako svetuje zdravnik.
4. Dodatna pazljivost pri diabetikih: Skrb za urejeno raven krvnega sladkorja, pravilno prehrano in redno spremljanje morebitne okužbe.
5. Izogibanje poškodbam pri odstranjevanju oblog: Prehitro odstranjevanje lahko poškoduje novo tkivo in podaljša celjenje.