Iščite po prispevkih
Kisik je nastal, ko so prva živa bitja – rastline začele iz ogljikovega dioksida delati kisik. Je najpogostejši element na zemlji, prisoten v zraku, vodi in v obliki raznih mineralov in rud ter sodeluje v biokemijskih procesih v organizmu in je življenjskega pomena za rastline in živali. Količina kisika je v ozračju stalna po zaslugi vzpostavljenega obtoka. V osnovni šoli smo se naučili, da se kisik porablja pri dihanju, pri fotosintezi pa sprošča. Torej, vsi vemo, da je kisik življenjskega pomena, saj lahko brez njega preživimo le nekaj minut.
Delež kisika v zraku je 21 %, ta vsebuje tudi približno 78 % dušika. Dihamo večinoma nezavedno, odrasel človek vdihne približno 15-krat na minuto in pri tem kisik vstopa v naše telo, potuje po njem prav do vseh naših celic, ki ga v splošnem uporabijo za pridobivanje energije. Telo potrebuje kisik večinoma za shranjevanje energije v obliki molekul ATP, ki so nujno potrebne v vseh presnovnih procesih celic in s tem za delovanje vseh naših organov in za odstranjevanje odvečnih škodljivih prostih radikalov, ki nastajajo v celicah pri opravljanju nalog naših organov. Potemtakem je formula povsem preprosta, več kisika kot pride v telo, več energije lahko proizvedejo celice v njem.
Če želimo telo dobro preskrbeti s kisikom, poskrbimo za zdrav življenjski slog. Jejmo zdravo, vključujoč zelenjavo in sadje ter dobre maščobe, pijmo zadostne količine vode, pri tem poslušajmo telo, dihajmo globoko s polnimi pljuči, bodimo aktivni in poskrbimo za sprostitev, saj vemo, da smo dandanes v tem hitrem tempu zelo podvrženi negativnemu stresu. Ob tem je priporočljivo, da malo pometemo pred domačim pragom in odpravimo strahove, ne gojimo zamer in se čim manj obremenjujemo s številnimi skrbmi.
Dejstvo je, da večinoma ljudje dihamo zelo plitvo, mnogi presedimo večino dneva, tako da je izmenjava plinov slabša. V primeru, da si privoščimo gibanje na svežem zraku, pa z globokim vdihom in dolgim izdihom napolnimo telo s kisikom. Na tak način tudi zmanjšujemo stres, v možganih se sproščajo endorfini, ki vplivajo na naše psihofizično počutje. V mirovanju odrasla oseba povprečno porabi sedem do osem litrov zraka na minuto, kar je okoli 11 tisoč litrov zraka na dan.
V primeru, da naši možgani za osem do deset sekund ostanejo brez krvi oziroma brez kisika, izgubimo zavest. Če je kisika premalo ali je ta potreben, začnemo zehati. Na ta način zajamemo več zraka. Možgani sicer zdržijo brez kisika od približno štiri do šest minut, potem pa začnejo umirati. Pomanjkanje kisika od pet do deset minut že povzroči stalno poškodbo možganov oziroma možgansko smrt. Večina celic namreč lahko preživi nekaj časa brez kisika, možganske celice pa ne. Te se brez kisika začnejo takoj kvariti in odmirati.
Če možgani ostanejo popolnoma brez dotoka kisika, se vsako minuto zmanjša možnost preživetja za 10 %. Po petih minutah je torej možnost preživetja 50-odstotna, po desetih minutah pa nič. Kisik pa ne igra samo zelo pomembne vloge pri obstoju življenja, ampak tudi pri kakovosti in zdravju vsakega posameznika. Leta 2019 so William G. Kaelin Jr., Peter J. Ratcliffe in Gregg L. Semenza prejeli Nobelovo nagrado za medicino, ker so odkrili način, kako vsaka celica našega telesa svoje delovanje prilagaja koncentraciji kisika v okolju. V primeru pomanjkanja se lahko razvijejo določene bolezni, med njimi tudi rak. Prav tako brez kisika celice ne morejo odstranjevati strupov iz telesa, posledično so seveda dovzetnejše za razne bolezni.
Preberite tudi prispevek: Zajemi zrak, telo potrebuje kisik!
Pri določenih boleznih (kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučni rak, dolgotrajna respiratorna bolezen …) obstaja oblika trajnega zdravljenja s kisikom na domu oseb s kronično respiracijsko insuficienco. Zdravljenje poteka s pomočjo koncentratorja, ki osebi preko katetra ali maske dovaja kisik 17 do 24 ur na dan, odvisno od potreb osebe in stopnje bolezni. Osebe imajo lahko doma jeklenko tekočega kisika, na katero so priklopljene neposredno ali pa uporabljajo prenosno enoto, ki jih pri gibanju ne ovira. Na tak način se pri bolnikih oziroma bolnicah zmanjšuje občutek dušenja, poveča duševno zmogljivost, zmanjša potrebo po obiskih zdravnika, povečuje telesno zmogljivost ter preprečuje okvare na drugih organih, ki nastanejo zaradi pomanjkanja kisika.
V običajnem zraku je kisika skoraj 21 %, tretma v hiperbarični komori pa omogoči dihanje čistega kisika pod tlakom, kar konkretno poveča koncentracijo raztopljenega kisika v arterijski krvni plazmi. Prednost raztopljenega kisika je v tem, da s plazmo lahko doseže mesta, ki jih rdeče krvne celice zaradi svoje velikosti ne morejo. V plazmi raztopljeni kisik predstavlja le manjši delež (1–3 %) celotnega kisika v arterijski krvi. Večina kisika (97 %) je vezanega na hemoglobin. Kisik, vezan na hemoglobin, po našem telesu prenašajo rdeče krvne celice.
Ko je človek zdrav in dobrega počutja, so rdeče krvne celice pri običajnem pritisku polne kisika, zato ga ne morejo sprejeti več. Pri povečanem pritisku, kar se zgodi pri kisikovi terapiji v hiperbarični komori, pa se kisik v večji meri v krvi raztaplja, zato ta kisik s povečanim tlakom v krvnem obtoku lahko prihaja do tkiv, ki so poškodovana oziroma prizadeta. Hiperbarična terapija temelji na naravnem zdravilu, to je čistemu kisiku, ki ga v telo vnašamo pod povišanim pritiskom, ki nastane v hiperbarični komori.
Večina med nami najbrž še ni preizkusila tovrstnih kisikovih terapij, zato si težko predstavljamo, kako pravzaprav zadeva poteka. Laično bi lahko rekli, da je hiperbarična komora videti kot nekakšna »cisterna« z oknom. V komori ležimo in med terapijo lahko menjamo položaje. V komori do spremembe atmosferskega tlaka prihaja počasi, kar omogoča, da se lažje privajamo na tlak. Sproti izenačujemo pritisk v ušesih, tako da zehamo, požiramo ali si zapremo nos in pihnemo ter s tem izenačimo pritisk v ušesih. Drugih neželenih učinkov naj v komori ne bi bilo. V komori smo pod stalnim nadzorom, saj je povezana s telefonom, kar pomeni, da se v kakršnem koli primeru lahko posvetujemo oziroma komuniciramo z osebo, ki nas nadzira.
Posamezna terapija običajno traja 90 minut, lahko tudi 60 minut ali pa 120 minut, odvisno od indikacije.
V številnih državah zavarovalnica po dostopnih podatkih priznava kar nekaj bolezenskih stanj, ki se jih zdravi na tovrsten način, torej s pomočjo hiperbarične kisikove terapije. Med njimi so dekompresijska bolezen potapljačev, zračna embolija, zastrupitev z ogljikovim monoksidom, utesnitveni sindromi, okužbe mehkih tkiv, plinska gangrena, rane, ki se ne celijo (diabetične, ishemične …), pomoč pri preživetju presadka ali kožnega režnja, opekline, okvare tkiv po obsevanju, poškodba možganov, nenadna idiopatska izguba sluha, nenadna neboleča izguba vida zaradi zaprtja arterije, huda anemija, možganski absces …
Vse več študij pa kaže koristnost tudi pri določenih zastrupitvah, okužbah, boleznih srčnožilnega sistema, po možganski kapi, migrenah, multipli sklerozi, tudi želodčnih razjedah, pri povečani občutljivosti rakavih celic na obsevanje …
Preberite tudi prispevek: Rana, ki se noče zaceliti
Terapija s kisikom v hiperbarični komori naj bi tudi zelo ugodno vplivala na zmanjševanje stresa, preprečevanje izgorelosti, izboljšanje razpoloženja, povečanju psihofizične in kognitivne sposobnosti, povečanju vzdržljivost, pri krepitvi imunskega sistema, vzpostavljanju hormonskega ravnovesja …
42-letna Katarina z Gorenjske: »Odločila sem se za obisk kisikove terapije, in sicer po tem, ko sem slišala kar nekaj pozitivnih izkušenj drugih uporabnic in uporabnikov. Ker sem mama, žena, samostojna podjetnica – imam vadbeni center ter sama vodim tudi vadbe –, se zavedam, kako pomembna sta počitek in regeneracija telesa. Pojavil se mi je še herpes zoster. Predvsem pa sem se za terapije odločila preventivno, za dobro počutje v prihodnje. In res lahko pohvalim izkušnjo. Nadihaš se čistega kisika.
Mogoče je na začetku malo strašljivo, ko te dajo v komoro in je kar nekoliko hecno, ko moraš uravnavati pritisk. Lahko rečem, da je na začetku to nenavadno-zabavna izkušnja, potem pa se navadiš in uživaš. Regeneracija telesa je noro hitra. Nisem mogla verjeti, da se lahko tako hitro povsem odpočiješ in regeneriraš. Privoščila sem si šest terapij in lahko zaključim, da so mi res dobro dele.«