Kako pogosto se o zdravstvenih težavah obrnete na strica Googla ali vtipkate izbrane pojme v kakšen drug iskalnik? Po podatkih dr. Gregorja Petriča iz Katedre za družboslovno informatiko, Fakultete za družbene vede (Univerza v Ljubljani), v Sloveniji skoraj dve tretjini uporabnikov interneta splet izkoristi tudi za iskanje zdravstvenih informacij, v nekaterih drugih državah zahodnega sveta pa je ta delež še precej višji. Ob naraščajočem trendu je torej vprašanje o kakovosti informacij popolnoma na mestu.

Avtorica: Nika Arsovski

Bolniki postajajo neodvisni od zunanjih sil in medicine

V zadnjih desetih letih se vedno večji delež ljudi odloča za iskanje zdravstvenih informacij na spletu. V Sloveniji se je ta delež povzpel na 65 odstotkov vseh uporabnikov interneta, v nekaterih državah EU in ZDA pa tudi 80 odstotkov in več. S tem seveda narašča tudi priljubljenost spletnih zdravstvenih skupnosti, po mnenju dr. Gregorja Petriča pa so se v tem primeru popularni družbeni mediji za zdaj izkazali kot neprimerni za tovrstno rabo.

Tako je med Slovenci nadvse priljubljeno iskanje informacij na različnih spletnih platformah in forumih, medtem ko v Ameriki spletne zdravstvene skupnosti občasno obiskuje približno 20 odstotkov Američanov. Te naj ne bi predstavljale le pomembnega vira informacij, temveč predvsem pomemben vir čustvene opore, ponovnega pridobivanja smisla življenja in socialne primerjave. Zaradi vseh teh procesov bolniki postajajo opolnomočeni, saj niso več popolnoma odvisni od zunanjih dejavnikov in medicine, temveč imajo nad svojo boleznijo nadzor in upanje, da bodo nekoč ozdraveli.

S pomočjo informacij, pridobljenih na spletu, se lahko tudi bolje pripravijo na posvet pri zdravniku, medtem ko po drugi strani prav zaradi informacij, pridobljenih na lastno pest, pogosto sami rešujejo težave, brez stika z zdravnikom. Med iskalci informacij naj bi po podatkih Statističnega urada Slovenije prevladovale ženske (76 odstotkov), medtem ko se za to odloča le dobra polovica moških (54 odstotkov). Delež iskalcev tovrstnih informacij je višji v najstarejši starostni skupini, 65–74 let (68 odstotkov), medtem ko se mlajši za to seveda odločajo redkeje.

Digitalna zdravstvena pismenost

Informacije pa niso vedno povsem zanesljive, zato je za iskanje informacij, ki bodo pripomogle k hitrejši ozdravitvi, večji kontroli in boljšemu soočanju s težavami, potrebno osvojiti t. i. digitalno zdravstveno pismenost. »Ta zahteva, da se ne zatečemo k prvim iskalnim zadetkom, ki nam jih ponudi Google ali nasvetom prve osebe, na katero naletimo na nekem forumu ali spletni skupnosti, ampak da si vzamemo čas, vklopimo razum in preiščemo večji nabor informacij iz različnih virov.

Pomembno je preveriti, kdo je vir neke informacije – ali je to neki neznani bloger, neki ugleden strokovnjak, farmacevtska družba ali pa vir sploh ni znan, kar je na spletu pogosto,« pove dr. Gregor Petrič, ki opozarja, da moramo pri tem vklopiti t. i. »detektor gnilih novic«, pozornost, vzpostaviti kritično distanco in aktivno sodelovati, pri tem pa moramo izklopiti vsakršna čustva.

Z upoštevanjem mnenj drugih si lahko namreč delamo tudi škodo. Ljudje, ki so namreč nizko digitalno zdravstveno pismeni, lahko z zapostavljanjem večjega števila virov informacij svojemu zdravju neposredno škodijo. »Nedavni škandal z MMS kapljicami lepo kaže na segment pacientov z izjemno nizko digitalno zdravstveno pismenostjo, ki bi bili za ozdravitev pripravljeni piti tudi lastni urin, če bi jim dovolj ljudi, do katerih čutijo neko pripadnost in afiniteto, reklo, da je to zdravilno,« pove dr. Petrič, ki meni, da Slovenci raje poslušamo posameznike, ki so nam všeč, kot pa strokovnjake.

Zdravnikova diagnoza je lahko bolj premišljena

Zdravniki na spletnih forumih so seznanjeni le z opisom, kot jim ga poda bolnik sam, vendar pa so po podatkih dr. Gregorja Petriča uporabniki spletnih zdravstvenih skupnosti z odgovori kljub temu nadvse zadovoljni. Velikokrat se namreč zgodi, da je bolnikov opis veliko bolj izčrpen kot pa pregled v živo, saj so pri tem zdravniki časovno omejeni. »Zdravniki v spletnih zdravstvenih skupnostih imajo možnost, da si vzamejo čas, preverijo informacijo pri kolegih in podajo izčrpen odgovor. Raziskave kažejo, da je odnos med bolnikom in spletnim zdravnikom lahko izjemno pomemben tako za zdravnika kot bolnika – oba spoznavata drug drugega, kar lahko vodi v kvalitetnejši odnos bolnika potem tudi z njegovim osebnim zdravnikom,« pojasnjuje dr. Petrič, vendar konfliktov ne zanika. Do nesporazumov naj bi prišlo predvsem zaradi rušenja odnosa med zdravnikom in pacientom, s katerim se nekateri zdravniki težko soočajo.

Splet ni kazalnik slabega zdravstvenega sistema

»Tradicionalno razmerje moči, v katerem je imel zdravnik ekskluzivni dostop do vseh informacij, pacient pa je imel vlogo otroka, ki nevprašljivo sledi zdravnikovim nasvetom, se ruši,« pojasnjuje naš sogovornik, poleg tega pa naj bi do konfliktov prihajalo tudi zaradi nesledenja zdravnikovim navodilom, samodiagnoze in dvoma o zdravnikovih informacijah. Marsikateri pacient ob tem postane tudi preveč samozavesten, saj zanemari dejstvo, da se medicine ni mogoče naučiti v nekajtedenskem video tečaju, temveč so za to potrebna leta izobraževanja.

Po raziskavah naj bi bilo konfliktov sicer precej manj, zaradi zbranih informacij pa bolniki svoje zdravnike še bolj spoštujejo ter preidejo na raven kooperativnega odnosa, kjer v debati sodelujeta oba. S spletom je namreč ta model sodelovanja postal tudi dejansko mogoč. Veliko povpraševanje po podatkih po mnenju dr. Petriča sicer ne kaže na nepravilno delovanje zdravstvenega sistema, kljub temu pa je po njegovem mnenju sramotno, kako država ureja to področje. »Ljudje bodo namreč uporabljali splet za iskanje zdravstvenih informacij ne glede na to, ali sistem dobro funkcionira ali ne, saj so radovedni in zaskrbljeni za svoje zdravje,« še pove in pripomni, da gredo družbeni trendi v zadnjih letih vedno bolj v samozdravljenja in prelaganja odgovornosti za zdravje na posameznika.

Splet nam nudi informacije tako za minorne kot tudi kompleksne zdravstvene težave. Prav pri slednjih igra internet pomembno vlogo, saj združuje bolnike z redkimi kompleksnimi boleznimi, ki lahko na ta način delijo izkušnjo z nekom, ki je v podobnem stanju ali pa je bolezen že prebolel. Poleg tega se lahko tudi številni zdravniki ob tem seznanijo z novimi vrstami bolezni, za bolnike pa je anonimnost običajno tista, zaradi katere se morda še bolj odprejo.

ABC

A V Sloveniji se 65 odstotkov uporabnikov interneta odloča za iskanje zdravstvenih informacij na spletu, v nekaterih državah EU in ZDA pa tudi 80 odstotkov in več.

B Ob iskanju informacij moramo biti pozorni, si vzeti čas, vklopiti razum in preiskati kar se da velik nabor informacij iz različnih virov, ne pa se takoj sklicevati na prvi iskalni zadetek v Googlu.

C Tradicionalno razmerje moči med zdravnikom in pacientom se zaradi ozaveščanja bolnikov ruši.