Iščite po prispevkih
Avtor: Andreja Košir
Za nastanek celiakije je v veliki meri kriva dednost. Podatki namreč pravijo, da se enaka sprememba sluznice lahko dokaže pri 10–15 % vseh bratov in sester, staršev ali otrok bolnikov. Celiakija se običajno razvije pri dojenčkih med 6. in 18. mesecev starosti oziroma nekaj tednov ali mesecev po tem, ko otrok začne uživati žita. Poudariti velja, da bolezen ni nujno vezana le na dojenčke in otroke, ampak se lahko pojavi v kateremkoli življenjskem obdobju. Simptomi, značilni za celiakijo, so kronična driska, stagnacija ali izguba telesne teže, velik in napet trebuh, dolge in suhe okončine, bledica kože, suhe sluznice, bruhanje, slabo razpoloženje, utrujenost, pomanjkanje teka in zaostanek v rasti.
Ti simptomi pa pri starejših otrocih in odraslih niso tako izraziti. Lahko imajo težave z napenjanjem, bolečinami v trebuhu, zaprtjem in utrujenostjo. Možne so nevrološke motnje, poškodbe zobovja, osteopenija, osteoporoza, ginekološke motnje, slabokrvnost, … Bolezen, ki se razvija brez značilnih simptomov, je težje odkriti, celiakija pa v zadnjem času vse pogosteje poteka tudi brez kakršnihkoli simptomov.
Biopsija tankega črevesa velja za zlati standard v diagnostiki celiakije. Biopsija poteka endoskopsko ali s posebno aspiracijsko kapsulo.
V zadnjih 20 letih so testi za diagnosticiranje celiakije postali dostopnejši. Kot pravi asist. dr. Jernej Dolinšek s Klinike za pediatrijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, je razvoj znanosti omogočil razvoj novih diagnostičnih testov za dokazovanje za celiakijo značilnih protiteles in genetskih testov za določanje za celiakijo značilnega gentskega zapisa. Zato je pred nedavnim Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano postavilo nove smernice za diagnostiko celiakije pri otrocih in mladostnikih. Kot navaja dr. Dolinšek, so najpomembnejše diagnostične metode pri celiakiji dokazovanje za celiakijo značilnih protiteles, genetsko testiranje in histološka analiza sluznice tankega črevesa.
Posebna dieta še vedno velja za edini način zdravljenja celiakije. Bolniki s celiakijo morajo zelo spremeniti svoj način prehranjevanja, ki se ga morajo strogo držati celo življenje. Izločiti morajo vse prehrambne izdelke, ki vsebujejo gluten.
Vzdrževanje stroge diete je za marsikaterega bolnika precej zahtevno, saj so živila, ki jih mora izločiti, navadno vsak dan na našem jedilniku. Celiakija od bolnika zahteva popolnoma nov pristop k prehranjevanju. Pozorno mora brati vse oznake na živilih, saj se pšenica ali katero drugo žito, ki vsebuje gluten, lahko znajde v živilu, ki naj te sestavine praviloma ne bi vsebovalo. Veliko je prilagajanja na raznih družabnih srečanjih, prav tako pa mora imeti bolnik posebej prilagojeno prehrano v vrtcu in šoli, kar je za otroke in mladostnike zelo stresno in obremenjujoče.
Le stroga dieta brez prekrškov vodi do izboljšanja stanja bolezni. Bolniki imajo danes na voljo veliko brezglutenskih živil, ki so preverjena in ustrezno označena, žal pa še vedno precej draga. Ob morebitnih prehranskih prekrških lahko pride do še hujše oblike bolezni, poleg tega pa naj bi bolniki s celiakijo, ki se ne držijo brezglutenske diete, veliko pogosteje zboleli za rakom na črevesju.
Konec septembra so v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor predstavili revolucionarno diagnostično napravo, ki bo s pomočjo najnovejših spoznanj s področja nanotehnologije in imunologije omogočila natančno diagnozo celiakije – in to le z analizo kapljice krvi v ambulanti. Klinika za pediatrijo UKC Maribor je namreč kot aktivni partner sodelovala pri mednarodnem projektu CD-MEDICS, ki je sofinanciran s strani Evropske unije. Projekt je vodila univerza iz Tarragone v Španiji, sodelavci UKC Maribor pa so skrbeli za posredovanje najnovejših znanj s področja celiakije mednarodni strokovni in splošni javnosti. Klinika za pediatrijo bo tudi prvi center na svetu, ki bo ovrednotil uporabnost naprave v klinični praksi.
Dr. Dušanka Mičetić-Turk, predstojnica Katedre za pediatrijo, je izpostavila dejstvo, da je diagnostika celiakije v zadnjih tridesetih letih doživela veliko sprememb. »V preteklosti nam je dejstvo, da bomo iz kapljice krvi lahko postavili diagnozo, predstavljalo znanstveno fantastiko.« Biopsija je po besedah sogovornice zelo zahtevna in utrudljiva preiskava, še posebej za otroke. Endoskopske preiskave in odvzemi sluznice tankega črevesja zato v prihodnosti verjetno sploh ne bodo več potrebni.
Asist. dr. Jernej Dolinšek je povedal, da je imela njihova ekipa zelo pomembno vlogo v računalniškem in informacijskem delu snovanja naprave. Nadzorovali so, če aparatura daje primerljive rezultate z usklajenimi metodami. »Na Kliniki za pediatrijo smo bili tudi tisti, ki smo koordinirali svoje bolnike. Torej kako bo ta naprava delovala v našem kliničnem okolju. Ob tem smo pripravili ogromno predavanj in publikacij s področja celiakije,« je dejal dr. Dolinšek. Povedal je tudi, da je znanje o celiakiji marsikje zelo slabo, zato so s kolegi oblikovali elektronsko učno orodje za zdravnike, ki se ukvarjajo s celiakijo. Izdelali so tudi smernice za obravnavo otrok in odraslih s celiakijo v 16 tujih jezikih.
Dr. Dolinšek meni, da so zamude glede diagnostike celiakije še vedno prevelike. »Pomembno je, da razvijamo napravo, ki bo bolnikom omogočala hitro diagnozo in ozavestimo, predvsem strokovno javnost o pomembnosti te bolezni. Mislim, da nam je to dokaj dobro uspelo s pomočjo vseh partnerjev pri tem projektu in zato smo na te uspehe zelo ponosni.«
Po besedah strokovnjakov bo aparat, ki bo spremenil prihodnost diagnosticiranja celiakije, na trg stopil v obdobju dveh let. Že zdaj so opazili veliko povpraševanje po njegovi uporabi. S pomočjo te aparature pa bi lahko v prihodnosti odkrivali tudi druge bolezni, kot so rak, sladkorna bolezen, bolezni ščitnice in revmatske bolezni.
December, 2012