Ali poznate pogoste medicinske izraze?

Ste že kdaj ob odhodu iz ordinacije z izvidom v roki brskali po spletu in se spraševali, kaj pravzaprav pomenijo vse tiste kratice, tujke in zapleteni medicinski izrazi? Ja, marsikdo med nami skuša čim prej sam razvozlati pomen zapisov v zdravstveni dokumentaciji. Čeprav nam lahko osnovno poznavanje nekaterih medicinskih izrazov pomaga pri razumevanju diagnoz, moramo biti pri tem previdni – informacije na spletu niso vedno zanesljive, pravilno razlago pa lahko poda predvsem zdravnik.

Splošni izrazi

Nekateri izrazi pa so povsem splošni in je prav, da vemo, kaj pomenijo.

• Denimo beseda akutno. Ta označuje stanje, ki nastane nenadoma in traja krajši čas. Akutna bolečina, akutno vnetje ali akutna okužba se razvijejo hitro in pogosto zahtevajo takojšnje ukrepanje. Pri akutnem stanju torej ne čakajte, ampak čim hitreje obiščite zdravnika.
• Ena od besed, ki jo radi preberemo v izvidu, je benigno, kar pomeni nenevarno. Gre za spremembe ali bolezni, ki ne ogrožajo življenja, se ne širijo v okolico in ne zasevajo v druge organe. Benigni tumorji, na primer, rastejo počasi in praviloma ne povzročajo resnih zapletov, čeprav lahko včasih zahtevajo zdravljenje zaradi velikosti ali lege.
• Prav tako kratica BP nakazuje dobro stanje, pomeni brez posebnosti in se uporablja v izvidih, kadar zdravnik ne ugotovi odstopanj od normale.

Pomagajo nam lahko različni portali

Veliko informacij najdemo v publikacijah ali spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Včasih se znajdemo tudi kako drugače. Ste morda že slišali za portal Fran? Na njem so zbrani slovarji, ki nam lahko pomagajo pri razumevanju različnih slovenskih besed.

• V njem najdemo tudi degenerativne spremembe, besedna zveza oziroma izraz, ki se nanaša na degeneracijo oziroma spreminjanje tkiva, organov ali organizma na slabše. Pogosto se uporablja za opis bolezenskih stanj in izrojenosti. Degenerativne spremembe so potemtakem posledica postopnega propadanja tkiva, najpogosteje zaradi staranja, obrabe ali dolgotrajnih obremenitev. Pogoste so na sklepih in hrbtenici ter niso nujno povezane z vnetjem ali poškodbo.
• Idiopatsko pomeni, da vzrok bolezni ni znan. To ne pomeni, da vzrok ne obstaja, temveč da ga trenutna medicinska znanost ali razpoložljive preiskave ne morejo natančno opredeliti.

Branje naše revije pomaga

V reviji ABC zdravja neštetokrat pišemo o vseh teh izrazih, ki jih želimo danes natančneje predstaviti. Velikokrat lahko berete denimo o kroničnih boleznih.

• Kronično pomeni dolgotrajno. Kronične bolezni trajajo mesece, leta ali celo vse življenje. Pogosto jih ni mogoče popolnoma pozdraviti, jih pa lahko nadzorujemo z ustreznim zdravljenjem in spremembami življenjskega sloga. Kronična bolezen je takšna, ki se razvija počasi in dolgo traja, se ponavlja.

• Zanimiv in pogost izraz je tudi latenten.Pomeni, da je prikrit, obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi. Latentno potemtakem označuje stanje, ki je prisotno, vendar brez očitnih simptomov. Bolezen je lahko v telesu, kot rečemo, tiha in se klinično izrazi šele kasneje.

• Na drugi strani pa se nam lahko zgodi omejena sprememba ali poškodba tkiva, rana, kar imenujemo lezija. To je splošen izraz, ki ne pove ničesar o vzroku ali nevarnosti – lezija je lahko povsem benigna ali pa zahteva dodatno diagnostiko.

• Nasprotje benigne spremembe je maligna. Nanaša se na rakave spremembe, ki imajo sposobnost invazivne rasti, uničevanja okoliških tkiv in širjenja po telesu. Njene sopomenke so nevaren, škodljiv, poguben, vendar to ne pomeni dejanske pogube. Maligne spremembe se še vedno da odstraniti in bolezen pozdraviti.

• Ob pojasnjevanju različnih izrazov ne smemo spustiti besede patološko, ki pomeni bolezensko oziroma odstopajoče od normalnega. Patološka sprememba je vsaka sprememba v tkivu ali delovanju organa, ki ni del običajnega fiziološkega stanja.

• Včasih se lahko zgodi, da se sprememba umakne ali vsaj zmanjša. Takrat govorimo o regresiji. Tumor, vnetje ali druga lezija se lahko spontano ali ob zdravljenju zmanjša ali celo izgine. Regresija je torej vračanje na prejšnje, zgodnejše stanje.

• Včasih pa nam že sama besedna zveza jasno nakaže, kaj nam želi strokovnjak povedati. Če denimo govori o simptomatskem zdravljenju, to pomeni, da bomo zdravili simptome (bolečino, vročino, kašelj …), ne pa nujno vzroka bolezni. Tak pristop je pogost pri kroničnih ali neozdravljivih stanjih.

Vprašajmo zdravnika

Nekatere izraze je torej lažje razumeti, saj lahko sklepamo, kaj dejansko pomenijo besede, spet drugi pa nam zvenijo tako tuje, da jih ne znamo povezati v smiselno celoto. Seveda pa razumevanje izpostavljenih izrazov pomaga bolnikom, da lažje sodelujejo pri zdravljenju in se izognejo napačnim pojasnilom zdravstvenih izvidov.

V primeru nejasnosti pa je najbolj priporočljivo kar še enkrat vprašati izbranega zdravnika, ki lahko pomen izraza pojasni na več načinov in v kontekstu konkretnega zdravstvenega stanja.