»Na obrazu in telesu so se mi pojavile rdeče lise, ki me sprva niso srbele, nato pa se je začelo še srbenje. Srbenje je zelo težko prenašati. Razen z  zdravili si srbečico običajno lajšam s hladno vodo oziroma prho. Težko je; ne morem se osredotočiti na delo in študij. Ko se pojavijo lise, se moram ves čas zadrževati in misliti na to, da se ne praskam. Težko je tudi zato, ker so rdeče lise vidne in me ljudje pogosto sprašujejo, kaj je narobe Postane mi nerodno, sram me je,« iskreno razloži svojo stisko 24-letna Anja in doda, da je to bolezen, ki je nikomur ne privošči.

Avtorica: Vesna Vilčnik

Poznamo več vrst urtikarije. Najpomembnejša je delitev glede na trajanje. Urtike (rdeče lise na koži) izginejo v 24-ih urah, otekanje pa traja do tri dni (72 ur) in ga pogosteje kot srbenje spremlja bolečina. Pri večini bolnikov se urtikarija umiri sama, v nekaj dneh ali najpozneje šestih tednih. Imenujemo jo akutna urtikarija. Kadar pa se urtike pojavljajo več kot šest tednov, postane kronična. »K sreči je kronične urtikarije bistveno, bistveno manj, do odstotek bolnikov jo ima. Med mlajšo populacijo oziroma otroki je je še manj, med 0,1 do 0,3 odstotka,« razlaga dermatovenerologinja doc. dr. Nada Kecelj Leskovec, dr. med. Toliko pogostejša je akutna urtikarija; kar 25 odstotkov ljudi jo ima vsaj enkrat v življenju. Pri več kot polovici bolnikov z akutno urtikarijo zdravniki ne poznajo vzroka bolezni, pogosteje se pojavlja ob virusnih okužbah zgornjih dihal ali prebavil, precej redkeje pa jo povzročajo alergijske ali njim podobne reakcije na hrano ali zdravila.

Kronična spontana urtikarija

Je najpogostejša oblika kronične urtikarije. Urtike se pri kronični spontani urtikariji pojavljajo brez zunanjih sprožilnih dejavnikov. Pri večini bolnikov traja od enega do pet let, nato se sama umiri. Le pri vsakem desetem bolniku traja dlje kot pet let. Bolezen ni nevarna in ne ogroža življenja, ima pa velik vpliv na kakovost življenja, saj srbež in zagoni urtik, ki se pojavljajo popolnoma nepredvidljivo, motijo spanje, dnevne aktivnosti in družbene
stike. »Bolniki pogosto sprašujejo po vzroku te bolezni, vendar jim tega v večini primerov žal ne znamo povedati. Pri koprivnici, če je omejena samo na kožo, v ozadju bolezni ni alergija,« razloži alergologinja asist. dr. Mihaela Zidarn, dr. med. Kar pri tretjini bolnikov je vzrok avtoreaktivnost ali avtoimunost, kar pomeni, da bolnikov imunski sistem tvori protitelesa proti lastnim snovem v koži. Pri teh bolnikih se nekoliko pogosteje pojavljajo tudi druge avtoimune bolezni, npr. bolezni ščitnice, Sjögrenov sindrom, sistemski lupus eritematozus, revmatoidni artritis in sladkorna bolezen tipa I.

Bolezen je lahko reakcija na mraz ali vročino

Pri kronični urtikariji rdeče lise izzovejo raznovrstni zunanji dejavniki, lahko tudi fizikalni, na primer drgnjenje kože, pritisk na kožo, toplota, mraz in UV-žarki. Najpogostejši tip kronične izzvane urtikarije je urtikarija fakticija, pri kateri rdeče lise izzove delovanje mehanske strižne sile na kožo, na primer drgnjenje ali praskanje. Rdeče lise se pojavijo le na mestu delovanja dražljaja in imajo običajno trakasto obliko. Izginejo najpozneje v dveh urah. Urtikarija zaradi mraza nastane nekaj minut po stiku kože s hladnim zrakom, predmetom, vodo ali vetrom. Bolniki morajo biti previdni pri plavanju v hladni vodi in pri pitju hladnih pijač. Podobno je pri urtikariji zaradi toplote, ki nastane zaradi delovanja toplote na kožo ali stika kože s toplim predmetom, vodo ali zrakom.

Vzrok nastanka tudi stres ali alergeni

Pri holinergijski urtikariji se drobne rdeče lise pojavijo, kadar se telo segreje, na primer ob telesnem naporu, uživanju vroče ali začinjene hrane in alkohola, v vroči kopeli, ob duševnem stresu ali znojenju. Pogosto se sočasno pojavi tudi omotica, glavobol in slabost. Večina bolnikov pa pri spremembah na koži (vse pogosteje) pomisli tudi na alergijo na določen tip živila. Kontaktna urtikarija res lahko nastane ob stiku s kontaktnim alergenom, to so na primer lateks, nekatere začimbe, dišave, hrana, v kateri je veliko konzervansov, ribe in drugo. Poleg omenjenih poznamo še druge vrste urtikarij, ki pa se pojavljajo redkeje (vibratorna urtikarija, akvagena urtikarija, solarna urtikarija, itd.).

Pri zdravljenju sodelujejo dermatologi  in alergologi

»Gre za sodelovanje, na katerega gledamo kot izziv, saj gre za zelo kompleksno bolezen. Po eni strani se klinična slika izraža na koži, po drugi strani pa lahko urtikarija zamenja kakšno drugo dermatozo. V teh mejnih primerih je ključnega pomena sodelovanje obeh strok in je potrebno mnenje dermatologa,« razloži dermatovenerologinja doc. dr. Nada Kecelj Leskovec, dr. med. »Bolniki pogosto niso zadovoljni z obravnavo, še posebno zaradi dolgih čakalnih dob. Problem je tudi v tem, da je po prvem izbruhu bolezni težko reči, ali gre samo za eno epizodo akutne urtikarije ali bo iz tega nastala kronična bolezen ali pa je to anafilaksija. Predvsem v urgentnih ambulantah obravnavajo vse tri skupine enako, kar je lahko posledično – če se iz tega razvije kronična bolezen – zelo narobe. Sama bolezen je stres, stres pa spet poslabšuje bolezen in bolniki se znajdejo v začaranem krogu, iz katerega je težko izstopiti,« razloži alergologinja asist. dr. Mihaela Zidarn, dr. med. »Ljudje me sprašujejo, kaj so te rdeče lise na mojem obrazu. Ko me postane sram, sem še bolj pod stresom in koprivnica še bolj butne ven. Sicer imam največ težav s srbenjem zvečer. Ko grem v kopalnico pred spanjem, se pogosto vsa spraskam, čeprav vem, da bi bilo bolje, če tega ne bi počela,« pove Anja, ki se dnevno sooča s tegobami te bolezni.

Kako zdravimo kronično urtikarijo?

Glavni cilj zdravljenja je doseči popolno odpravo simptomov. Bolezen se zdravi vzročno, če se ugotovi vzrok; sicer je zdravljenje simptomatsko. Odstranijo se tudi poslabševalci bolezni, če so bili ugotovljeni. Simptomatsko zdravljenje uvede zdravnik. Usmerjeno je proti
snovem, ki se sproščajo iz mastocitov in povzročajo nastanek urtik, torej histaminu ali njegovim receptorjem na žilicah in živčnih vlaknih v koži. Temelji na tako imenovanih nesedativnih H1 antihistaminikih, ki jih je treba jemati redno, ne samo ob izbruhu urtik. Po potrebi lahko zdravnik predpiše tudi biološko zdravilo ali zdravilo za zaviranje imunske odzivnosti ali zaviralec levkotrienskih receptorjev. »Po šestih mesecih zdravljenja z biološkim zdravilom pacienta opazujemo in če ni simptomov, je zdravljenje zaključeno. Če pa se urtikarije znova pojavijo, se lahko ta terapija podaljša,« pove dermatovenerologinja doc. dr. Nada Kecelj Leskovec, dr. med., alergologinja asist. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., pa dodaja: »Nobeno zdravilo ne pozdravi bolezni. Ni tako kot pri angini, ko lahko predpišemo antibiotike, ubijemo bakterije in smo zdravi. Pri kronični urtikariji vedno samo obvladujemo simptome; to velja tudi za zdravljenje z biološkim zdravilom. Pogosto pa bolezen tudi sama mine.«

Kot možni poslabševalci bolezni se pogosto omenjajo psevdoalergeni: jajca, jajčne testenine, torte, keksi, čips, margarina, majoneza, morska hrana, prekajeno meso, artičoke, grah, gobe, špinača, rabarbara, izdelki iz paradižnika, oljke in paprika. Poleg teh še vse sadje in sadni sokovi, večina začimb (razen soli, drobnjaka in čebule), alkoholne pijače in zeliščni čaji.

Pri postavitvi diagnoze in opredelitvi vrste urtikarije so zdravniku v pomoč naslednji podatki:

• koliko časa bolezen traja,
• kako pogosto se urtike pojavljajo in kaj jih izzove,
• kako se urtikarija spreminja čez dan,
• kakšna je oblika, velikost in razporeditev urtik,
• simptomi, kot sta na primer srbenje in bolečine,
• ali ima to bolezen kdo izmed družinskih članov,
• morebitne psihiatrične bolezni,
• če ima bolnik kirurške vsadke ali prebavne težave in drugo.

Julij-avgust 2015