Poletje je čas svobode in zabave, oddih od celoletnega dela, počitek za glavo in telo. Navdušeni odvržemo težka oblačila in se izpostavimo soncu, ki na nas učinkuje blagodejno, s sabo pa prinaša tudi kar nekaj tveganj. Ultravijolično (UV) sevanje sonca lahko povzroči opekline kože, pospeši staranje kože in celo poveča tveganje za nastanek kožnega raka. Sončni žarki so nevarni tudi za naše oči. Poglejmo si, kje vse se skrivajo nevarnosti sicer prijetnega poletnega sonca in kako se pred tem ustrezno zaščititi.

Avtorica: Irena Pfundner

Zaradi počitnic, prostih dni, sončnega vremena in visokih temperatur se poleti več časa zadržujemo zunaj, svojih teles pa ne pokrivamo z oblačili, zato so veliko bolj izpostavljena sončnim žarkom. Ti imajo sicer veliko pozitivnih učinkov na nas – v naših telesih tvorijo vitamin D, dvigujejo naše razpoloženje, nas grejejo itd. Obenem pa imajo sončni žarki lahko tudi škodljive učinke na naše zdravje. »Čezmerno izpostavljanje UV-žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na koži, očeh in imunskem sistemu,« navaja NIJZ v nedavnem poročilu.

UV-sevanje je del elektromagnetnega sevanja, ki ga poleg vidne svetlobe in toplote oddaja Sonce. Njegova valovna dolžina je krajša od valovne dolžine vidne svetlobe in daljša od valovne dolžine rentgenskih žarkov. Glede na valovno dolžino in vplive na okolje in človeka delimo UV-sevanja na:

• UV-A-območje (A iz angl. »aging« = staranje) – imajo največjo valovno dolžino, dobro prehajajo skozi oblake, steklo in globoko v vodo; jakost sevanja je čez dan približno enaka.
• UV-B-območje (B iz angl. »burning« = opeklina) – imajo manjšo valovno dolžino, slabše prehajajo skozi oblake in ne prehajajo skozi steklo. Najmočnejši so opoldne, ko je sonce visoko na nebu.
• UV-C-območje (C iz angl. »cytotoxic«, toksičen za celice) – kratkovalovni, ki se v celoti absorbirajo v ozonski plasti.

»UV-sevanju iz naravnega vira, torej sonca, smo izpostavljeni vsi. Narašča pa število ljudi, ki so izpostavljeni UV-sevanju iz umetnih virov pri delu, v industriji, pri rekreaciji (solariji). UV-sevanje solarijev ima enake škodljive vplive na zdravje kot naravno oziroma sončno UV-sevanje. Najbolj ogroženi so uporabniki s svetlo poltjo in mladostniki,« pravijo na NIJZ.

Škodljivi učinki UV-sevanja

Včasih pozabimo, da UV-sevanju nismo izpostavljeni zgolj pri kopanju v morju in bazenu, temveč tudi pri vsakodnevnih opravilih, hoji v šolo, rekreaciji in druženju na prostem, na piknikih, delu na vrtu itd. Čezmerno izpostavljanje UV-žarkom lahko povzroči akutne in kronične učinke na kožo, oči, imunski sistem. Največjo nevarnost predstavlja zaradi dejstva, da sevanja s svojimi čutili ne zaznavamo. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča UV A-, B- in C-sevanje med rakotvorne dejavnike skupine ena. Pojavnost raka je torej dokazano povezana z izpostavljanjem UV-sevanju in s pogostostjo sončnih opeklin, še posebej v otroški dobi.

Število novih primerov kožnega raka v zadnjem desetletju v svetu in Sloveniji narašča. Po podatkih Registra raka RS, Osnovni epidemiološki podatki o raku (februar 2023), je v Sloveniji v obdobju med letoma 2015 in 2019 kožni rak (brez melanoma) na prvem mestu po pogostosti med vsemi raki. Letno beležijo povprečno 3.266 novih primerov.

Narašča pa tudi število novih primerov malignega melanoma kože. Za isto obdobje je v Sloveniji maligni melanom kože na šestem mestu po pogostosti med vsemi raki, letno beležijo povprečno 593 novih primerov. Kožni maligni melanom spada med rake, pri katerih je v zadnjih desetletjih incidenca najbolj strmo naraščala.

Dejavniki tveganja

Glavni dejavniki tveganja za pojav kožnega raka, zlasti malignega melanoma, so:

• izpostavljanje soncu (nemelanomski kožni rak povezujejo z dolgotrajnim izpostavljanjem soncu, maligni melanom pa z občasnim intenzivnim izpostavljanjem),
• svetla polt (rdečelasi, svetlolasi in ljudje, ki so pegasti ter na soncu ne porjavijo, temveč koža hitro pordeči),
• številni, nepravilni, različni nevusi (več kot 50 ali 100),
• sončne opekline,
• predrakave spremembe na koži ali nemelanomske oblike kožnega raka,
• oslabljen imunski sistem,
• družinska obremenjenost ali že prebolel rak kože v preteklosti ter
•  pridobivanje zagorele polti v solarijih.

Pomembno je poudariti, da zagorela polt ni kazalnik dobrega zdravja, temveč je odgovor kože na poškodbo. Celice kože opozarjajo na poškodbo z UV-žarki tako, da tvorijo več pigmenta. Vsaka sprememba barve kože po izpostavljenosti UV-sevanju (bodisi zagorelost ali opeklina) je znak poškodbe, ne zdravja.

Najpomembnejša je samozaščita

NIJZ navaja, da lahko pojav škodljivih učinkov UV-sevanja na naše telo zmanjšamo ali preprečimo s pravilnim samozaščitnim ravnanjem in tako ostanemo zdravi. Uradna priporočila NIJZ so sledeča:

• Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 17. uro, ko je moč UV-sevanja največja. Ta čas preživimo v senci.
• Izberimo primerna oblačila in pokrivala. Kadar se ne moremo umakniti v senco, oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Ohlapna oblačila v živih in temnejših barvah ter oblačila v več plasteh nudijo boljšo zaščito. Glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom ali pokrivalom z dolgim ščitnikom, s podaljškom za zaščito uhljev in vratu.
• Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV400) in oblike, ki onemogoča dostop sončnega sevanja v oči tudi s strani.
• Za dodatno zaščito uporabimo kemične varovalne pripravke (kreme, geli), ki zaščitijo predele, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine, s širokospektralno zaščito (pred UVA- in UVB-žarki) z zaščitnim faktorjem 30 ali več. Ti pripravki niso namenjeni podaljševanju izpostavljanju soncu. Nanašajmo 5 ml (ena čajna žlička) na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo), 30 minut, preden gremo na sonce (ko je koža še hladna in suha) in na vsaki dve uri oz. pogosteje (po kopanju, močnem potenju, brisanju itd.).
• Ne sončimo se namerno. SZO poudarja, da za vzdrževanje ustrezne ravni vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje že 5 do 15 minut izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) dva do trikrat tedensko.
• Odpovejmo se uporabi solarija.
• Dnevno spremljajmo napovedi UV-indeksa in ustrezno prilagodimo zaščito. Vrednost indeksa 3–5 izraža zmerno, 6–7 visoko, 8–10 zelo visoko, 11 in višje vrednosti pa ekstremno visoko stopnjo UV-sevanja. Glede na to, da je UV-indeks krajevno specifičen, na NIJZ priporočajo poleg upočasnjevanja vrednosti UV-indeksa tudi upoštevanje pravila sence: »Kadar je senca krajša od telesa, poiščimo senco.«
• Redno spremljajmo tudi opozorila glede vsebnosti ozona v zraku in ravnajmo v skladu s pripadajočimi priporočili. Takoj ko so v zraku previsoke vrednosti škodljivih delcev, je treba razmisliti o gibanju na prostem.
• Poskrbimo za zadostno nadomeščanje tekočin – najbolj se priporoča uživanje pitne vode.

Posebej pazimo na oči

Zaradi svoje funkcije in zgradbe je oko zelo občutljivo na svetlobno poškodbo. UV-indeks, ki velja kot merilo za velikost učinka UV-sevanja na kožo, je za oko zavajajoč. Doza UV-sevanja na kožo je namreč bistveno manjša kot doza, ki jo v enakih pogojih prejme oko, saj je oko bolj izpostavljeno od tal odbitemu UV-sevanju, dodaten neugodni dejavnik pa je tudi zbiralni učinek ukrivljene površine roženice. UV-sevanje je lahko za oči bolj škodljivo zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, torej v času, ko naj bi bila potencialna škoda UV-sevanja za kožo manjša.

Povzroči fotokemično poškodbo tkiva, najpogosteje preko mehanizma fotooksidacije. Škodljivi učinki UV-sevanja na oči so akutni (opeklina kože vek, fotokonjunktivitis, fotokeratitis) in bolj pomembni, kronični (kronične spremembe roženice, periorbitalna koža, pingvekula, pterigij, suhe oči, siva mrena, prezgodnja starostna daljnovidnost …).

Priporočila za zaščito oči pred UV-sevanjem, ki jih je potrdil strokovni kolegij Očesne klinike UKC Ljubljana, so sledeča:

• Izogibanje izpostavljenosti UV-sevanju med 10. in 17. uro in zadrževanje v senci.
• Zaščitna pokrivala (klobuk s širokimi krajci, kapa s ščitnikom).
• Sončna očala, ki blokirajo 99 –100 % UV-sevanja in prepuščajo 75–90 % vidne svetlobe (leče CE UV400 in očalni okvirji, ki ščitijo tudi s strani).

Otroci na splošno potrebujejo večjo zaščito pred izpostavljanjem neposredni sončni svetlobi kot odrasli, saj so bolj občutljivi za škodljive učinke UV-sevanja, zlasti dolgoročne. Takoj po rojstvu leča prepušča vse UV-žarke, saj je popolnoma prozorna, zenica pa širša kot pri odraslih, pri čemer se zenični odzivi še razvijajo. Kakovostna otroška sončna očala morajo poleg certificiranih stekel (CE UV 400) vsebovati tudi otroškemu obrazu primerne okvirčke, ki jih je pogosto težko najti. Tehnične zahteve so naslednje: dober položaj na nosku, udobna namestitev in stranska zaščita pred odbito svetlobo.

ABC

A Zagorelost je znak poškodbe kože, ne zdravja.

B Kadar je senca krajša od telesa, poiščimo senco.

C Otroške oči potrebujejo še večjo zaščito.