Po vzroku nastanka rane delimo na akutne (trenutne rane, ki nastanejo zaradi poškodbe) in kronične (dolgotrajne rane, rane, ki nastajajo počasi ali pa akutne rane, pri katerih je prišlo do dodatnih zapletov). Med akutne rane prištevamo kirurške rane, rane, ki so nastale zaradi poškodbe ali opekline. Kronične rane pa so golenja razjeda, diabetično stopalo, razjeda zaradi pritiska (preležanina, dekubitus) in maligna kožna rana. O tem, kako jih oskrbeti, smo govorili z dipl. m. s. Špelo Frumen, vodjo patronažnem službe v Zdravstvenem domu Domžale. Izr. prof. dr. Petra Kocbek, mag. farmacije, pa nam je povedala nekoliko več o sodobnih pristopih in oblogah.

Avtorica: Vesna Mlakar

Kako v najboljšem primeru poteka celjenje opeklin?

Za manjše opekline ljudje poskrbijo sami. Kadar je mehurček večji ali je prisotna rana, gredo do osebnega zdravnika, ki jim da nasvet, kako naj rano negujejo in jim po potrebi predpiše kakšno negovalno kremo. Pri večjih opeklinah je bolnika treba hospitalizirati. Ko ga odpustijo, hodi na preveze vsakih nekaj dni v bolnišnico, kasneje je možen tudi obisk patronažne sestre na domu, ki od zdravnika dobi vsa potrebna navodila za oskrbo rane. Kadar zaradi opekline nastane mehurček, ga ne smemo predreti, saj lahko pride do okužbe rane in vnetja. Mehurček je naravni inkubator za poškodovano kožo. Pri akutnih ranah celjenje običajno traja od pet do deset dni. Rana se bo najbolje celila v toplem vlažnem okolju. Pomembno je, da v njej ni obilnega izločka in odmrlega tkiva.

Kakšni so postopki zdravljenja v primeru, da se rana ne zaceli?

Rane je treba redno previjati in uporabljati sterilne materiale. Če se ne celi ali se zagnoji, zdravniki pošljejo bolnika k specialistu, ki odredi zdravljenje. Če je rana globoka in se ne celi, včasih tudi obrežejo kožo, da preprečijo nadaljnjo okužbo. Patronažne sestre redno poročamo zdravnikom o stanju na terenu, včasih kakšno rano tudi fotografiramo, da zdravnik pravočasno oceni realno stanje. Pri čistih ranah traja vnetna faza tri do sedem dni; če je rana okužena, se to obdobje znatno podaljša, tudi na mesec in več.

Od česa je odvisno celjenje rane?

V veliki meri je celjenje rane odvisno od bolnika samega. Kadar gre za sicer zdravega človeka, se rana običajno hitro celi. Če gre za starejšega človeka, ki ima še kakšne pridružene kronične bolezni, je celjenje počasnejše. Največje težave pri celjenju ran se pojavljajo pri bolnikih z diabetesom tipa 2, pri tistih, ki imajo povišan krvni tlak ali težave s srcem. Na celjenje ran negativno vpliva tudi stanje prehranjenosti, zdravila, stres ter drugi psihosocialni dejavniki. Lahko bi rekli, da k celjenju zelo pripomore zdrav življenjski slog: redno gibanje, prehranjevanje in zmeren način življenja. Na ta način v kri prihaja več kisika, več hranil in rana se prej zaceli.

Kako konkretno oskrbite rano? Mora biti odkrita ali pokrita, kakšne so obloge?

Po sodobnih standardih nege ran naj bi bila rana v čistem, sterilnem, vlažnem in toplem okolju. V ta namen uporabljamo sodobne obloge, ki vse te pogoje zagotavljajo. Konkretno je treba najprej odstraniti obvezilni material, očistiti rano in njeno okolico, si rano ogledati in šele nato poskrbeti za zaščito okolne kože ter po potrebi dodati analgetik pred novo prevezo. Zelo pomembno je oceniti videz rane, ki ga presojamo glede na dno rane, opazujemo rdečino v okolici rane, povprašamo o bolečini v rani in njeni okolici, ocenimo videz in vonj izločka ter velikost rane. Ocena rane je potrebna tudi zaradi primerne izbire obloge. Pomembno je, da se obloga ne sprime z dnom rane. Previdni moramo biti tudi pri odstranjevanju obloge, da rana ne zakrvavi.

Kakšne lastnosti ima dobra obloga?

Dobra obloga predvsem pospešuje naravne procese celjenja. Omenila sem že, da se ne sme sprijeti z dnom rane, a vzdržuje toplo in vlažno okolje ter primerno temperaturo v rani. Biti mora kakovostna in kompaktna, da na rani ne pušča ostankov. Omogočati mora dihanje rane, hkrati pa ne sme prepuščati tekočin in izločkov. Za bolnika je pomembno tudi, da je udobna in se lahko po prevezi dobro počuti.

Omenili ste diabetes tipa 2. Ali je pri oskrbovanju rane pri osebi, ki ima diabetes tipa 2, potrebna posebna nega?

Celjenje rane v tem primeru poteka z več zapleti, težko je predvideti, kdaj bo zdravljenje končano, pojavi se lahko še kakšna dodatna rana. Velik dejavnik je, koliko je ta diabetes urejen: bodisi z zdravili, inzulinom, načinom življenja. Kadar je sladkor v mejah normale, se bo rana zacelila z nekoliko zamika v primerjavi z zdravim človekom. Kadar je sladkor povišan, bo celjenje potekalo precej dlje.

Katere so najpogostejše razjede, ki nastajajo zaradi diabetesa tipa 2, in kako poteka celjenje ran? Do kakšnih zapletov lahko pride?

Pri bolnikih z diabetesom so večinoma prizadete noge; pogosti sta diabetično stopalo in golenja razjeda. Če je rana na goleni noge in se ne celi, lahko v najslabšem primeru pride tudi do amputacije. V primeru, če se rana veča, postaja globlja in poškoduje tkivo in živce, pride do okužbe in ni več rešitve. Amputacija je seveda rešitev v skrajnem primeru, zdravniki kaj takšnega nikoli ne predlagajo na pamet. Kljub temu pa se pogosto dogaja, da se ljudje temu uprejo in sledi še kaj hujšega. Bolnikom z diabetesom toplo priporočamo, da se redno pregledujejo, saj je pomembno, da rano pravočasno opazijo. Lahko se jim na primer zaradi kamenčka v čevlju naredi žulj, ki ga ne čutijo in jih ne boli, dokler ga fizično ne opazijo. Pregledovanje ni kaprica, pomembno je poznati svoje telo. Tako lahko tudi zdravniku natančneje poveš, kaj si opazil, kdaj se je razvilo in kako.

Kakšni so postopki in novosti pri celjenju kirurških ran?

To je povsem drugačna rana od teh, o katerih sva govorili do sedaj. Kirurške rane so narejene z vrezom kože. Večino kirurških ran se zapre primarno, zato imamo pri celjenju opravka z rano, ki ima čiste, ravne robove in se celi z brazgotino. Po dvanajstih urah naj bi bila takšna rana neprepustna za bakterije. Prvo prevezo rane naredi operater v bolnišnici, nadaljnje preveze pa izvaja medicinska sestra po navodilih. Novosti so predvsem v materialih; materialih, ki jih uporablja zdravnik že med samo operacijo, na primer izbira niti, in materialih, ki se uporabljajo kot obloge pri prevezi.

Na pohodu nanotehnološki pristopi in materiali

»Raziskave in nova dognanja na področju bioloških procesov celjenja ran so gonilo razvoja novih oblog, dostavnih sistemov in terapevtskih pristopov za učinkovito zdravljenje. V zadnjih dveh desetletjih je tudi na tem področju zelo aktualna uporaba nanotehnoloških pristopov in nanomaterialov, ki dokazano izboljšajo celjenje, saj lahko neposredno vstopajo v interakcije z osnovnimi gradniki tkiv ali njihovo zgradbo celo posnemajo. Zlasti obetavna so polimerna nanovlakna, ki posnemajo strukturne elemente zunajceličnega ogrodja in tako vzpodbujajo normalno tkivno obnovo. Poleg tega omogočajo nadzorovano dostavo zdravilnih učinkovin, ki celjenje pospešujejo. Danes so takšne inovativne obloge večinoma še v fazah razvoja, zato bodo morali bolniki na njihove koristi še nekoliko počakati,« je povedala izr. prof. dr. Petra Kocbek, mag. farmacije.