Vsi si želimo imeti zdrave in lepe lase. Zdravi lasje so prožni in sijoči ter brez prhljaja, poleg tega ne potrebujejo pogostega pranja in ne izpadajo pretirano. Toda stres, diete in predvsem neustrezna prehrana s pomanjkanjem vitaminov in mineralov velikokrat porušijo ravnovesje v telesu, kar se pozna tudi na laseh. Prehod v zimski čas je tudi za lase precej »stresen« – težave z lasmi se v tem času lahko povečajo.

Avtorica: Maja Korošak

Po besedah Suzane Levanič, mag. farmacije, iz Lekarne Zupančičeva jama v Ljubljani so najpogostejše težave z lasmi v jesensko-zimskem času različni prhljaji, poslabša pa se nam lahko tudi stanje seboroičnega dermatitisa, če ga imamo. Kaj vse lahko vpliva na stanje naših las? »Lasje so občutljivi na vplive okolja, kot so temperaturne razlike, vlaga, sonce, kemično-termična obdelava, čezmerna uporaba sredstev za oblikovanje pričesk, nepravilna nega in uporaba neustreznih, nekakovostnih izdelkov za nego las. Na kakovost las in težave z lasiščem vplivajo tudi hude okužbe, nekatera zdravila ali celo hormonske spremembe, bodisi zaradi pubertete, nosečnosti, motenj prebavnega trakta ali zaradi nepravilnosti delovanja imunskega ali živčnega sistema,« razlaga naša sogovornica.

Prhljaj

Gre za zelo neprijetno težavo, ki prizadene kar polovico odraslih v različnih starostnih obdobjih, poveča pa se v jesensko-zimskem obdobju. Kaže se s čezmernim luščenjem lasišča, ki ga spremljata različno izražena pordelost in razdražljivost lasišča. Pogosto se v presledkih pridruži še srbenje. Značilno luščenje večjih skupkov odmrlih celic je različno intenzivno – od manj izraženega, ki spominja na suho kožo, do obsežnega in trdovratnega.

Za nastanek prhljaja, predvsem mastnega, sta najbolj odgovorni dve vrsti glivic. Nastanku suhega prhljaja pa največkrat botruje nepravilna nega in ravnanje z lasmi. Obe vrsti prhljaja se lahko odpravita z ustreznimi preparati, zagotavlja naša sogovornica, razen če je vzrok v hormonskih spremembah v puberteti, menopavzi in ob različnih boleznih. Vendar pa je, če želimo prhljaj odpraviti, potrebno dodajati tudi prehranska dopolnila, saj je treba na lasišče delovati tudi od znotraj, ne samo od zunaj. Stanje lasišča in tudi kože je namreč odraz notranjega stanja telesa. »Najprej skušamo odpraviti težavo s preparati, lahko pa gre tudi za hormonske težave (v puberteti, menopavzi ali pri določenih boleznih). Prhljaj ni nujno glivičnega izvora, predvsem suhi prhljaj je posledica vročega sušenja, suhega zraka, pogostega barvanja ter hitrega in grobega česanja,« še dodaja Levanič.

Suh prhljaj

je kot bel prah, ki odpada po obleki. Včasih tako lasišče tudi zateguje in srbi. Če imamo suh prhljaj, imamo po navadi suho tudi ostalo kožo, ne samo lasišče. Kot pove Suzana Levanič, sta suhi prhljaj in suho lasišče velikokrat posledica neprimerne nege las, prekomernega umivanja s šamponi, česanja, sušenja s sušilnikom z visoko temperaturo, čezmerne uporabe navijalk ali pogostega trajnega kodranja, barvanja ali beljenja s peroksidom. K suhosti pa pripomorejo tudi močno sonce, morska voda, klorirana voda, temperaturne razlike in spremembe vlažnosti zraka. Zato se težave z lasmi in lasiščem okrepijo na prehodu iz jesenskega v zimski čas.

Masten prhljaj

se drži lasišča v obliki belo rumenih oblog in je posledica povečanega izločanja žlez lojnic, kar imenujemo seboreja. Na izločanje žlez lojnic, ki je pod nadzorom spolnih hormonov, težko vplivamo. Masten prhljaj predstavlja najblažjo obliko seboroičnega dermatitisa.

Ob pojavu prhljaja nam Suzana Levanič priporoča, da se izogibamo uporabi prevroče vode in prevročega sušilnika za lase in se ne praskamo, saj s tem povečamo možnost dodatnih okužb. In še: »Kratka pričeska nam bo olajšala nego las in lasišča. Uporabljajmo pa tudi blage šampone v obdobjih, ko je težav manj. Ko je prhljaj izrazitejši, uporabimo ustrezen zdravilni šampon dva- do trikrat na teden. Pri tem bodimo pozorni, da preparat na lasišču pustimo delovati nekaj časa, ne speremo ga takoj z lasišča. Las tudi ne sušimo naravno, ampak z ne prevročim sušilnikom, saj se glivice v vlagi lažje razmnožujejo.«

Seboroični dermatitis

Seboroični dermatitis je kronično vnetje kože, ki značilno prizadane dele kože, kjer je več žlez lojnic: lasišče in rob lasišča, predel za uhljema, sluhovod, čelo, obrvi in obraz, predvsem del ob nosu. Na telesu se lahko pojavi med prsnico in lopaticama, ob popku ter v kožnih gubah. Pri hujših oblikah opazimo v lasišču rdečkaste predele, ki se luščijo in lahko tudi srbijo.

Kot pove Suzana Levanič, vzrok za nastanek seboroičnega dermatitisa ni popolnoma jasen, a je najverjetneje povezan z glivo kvasovko Malassezia furfur. Seboroični dermatitis nastane kot posledica nepravilnega vnetnega odgovora našega organizma na to kvasovko. Ni znano, zakaj nekateri ljudje razvijejo to bolezen, drugi pa ne. Bolezen pa zagotovo ni nalezljiva. Vlogo pri nastanku bolezni ima tudi povečano izločanje loja, ki je povezano z delovanjem spolnih hormonov. Stanje poslabša tudi stres.

Pojavlja se v različnih obdobjih

Zanimivo je, da nam povzroča težave v različnih življenjskih obdobjih, že pri dojenčkih v prvih treh mesecih starosti (nato težave spontano izzvenijo). Pojavi se najverjetneje zaradi delovanja materinih spolnih hormonov, ki so še pred porodom prek placente prešli v otrokov krvni obtok. Na vrhu lasišča se pojavijo rumenkaste mastne luske, ki jih je težko odstraniti. Pojav imenujemo temenca in ga v blagi obliki opazimo pri skoraj vseh dojenčkih. Redki dojenčki imajo težji potek bolezni. Do šestega meseca starosti vse spremembe spontano izginejo in seboroični dermatitis se lahko ponovno pojavi šele po puberteti, ko se poveča aktivnost spolnih hormonov, najpogosteje okrog 40. leta starosti. Prizadene tri do pet odstotkov ljudi, bolj moške kot ženske.

Veliko ljudi opaža izboljšave poleti in poslabšanje pozimi. Ultravijolični žarki, ki so del sončne svetlobe, namreč zavirajo rast kvasovk Pityrosporum ovale. Značilnost bolezni je kronični potek. Izmenjujejo se različno dolga obdobja poslabšanj in izboljšanj. Kako vemo, da gre za seboroični dermatitis? »Za postavitev diagnoze nimamo posebnih testov in jih tudi ne potrebujemo. Dovolj je le značilen videz kožnih sprememb na značilnih mestih, to je tam, kjer je večje število žlez lojnic in je koža mastna.«

Kako zdravimo

Prhljaj in seboroični dermatitis zdravimo na štirih ravneh (odvisno od oblike in stopnje težave). Začnemo s šamponi z učinkovinami, ki odstranjujejo kvasovko Malassezia furfur (antimikotiki). Nekatere dobimo v lekarni brez recepta. Šampon uporabljamo dva- do trikrat tedensko nekaj tednov, nato zadošča uporaba enkrat na teden.

Nadaljujemo s keratostatiki: to so snovi, ki zavirajo prekomerno delitev celic v koži. Take snovi so na primer cinkov piriton, žveplo, katran, selenov sulfid. Tudi ti šamponi so na voljo v lekarni brez recepta. Najpomembneje je, da šampon na lasišču pustimo učinkovati pet do deset minut in ga nato temeljito izperemo, svetuje Suzana Levanič in dodaja, da jih sprva uporabljamo vsak dan, po umiritvi težav pa za preprečevanje ponovitve dvakrat tedensko oziroma po potrebi.

Če prhljaj spremlja tudi vnetje z rdečino in srbenjem, lahko za krajši čas zdravnik predpiše recept s kortikosteroidi, ki vnetje pomirijo.

Če je oblog oziroma poroženelih delov na lasišču veliko in so v številnih plasteh, nam zdravnik pomaga z zdravilom, ki vsebuje keratolitik. Ta pomaga odluščiti poroženele luske z lasišča. V ta namen uporabljamo salicilno kislino, ki je sestavina nekaterih zdravil ali magistralnih pripravkov.

Pri dojenčkih za temenca uporabljamo blage šampone ter nežno odstranjujemo luske z otroškim glavnikom. Pomaga tudi, če lasišče večkrat namažemo z olivnim oljem, pustimo čez noč in nato nežno odstranimo z glavnikom. Ne skrbite, gre le za prehodno nevšečnost.

Pravilna nega las

Za konec Suzana Levanič še enkrat poudari pomen pravilne nege las, saj meni, da pri prhljaju in seboroičnem dermatitisu lahko s pravilno nego lasišča s kakovostnimi izdelki za nego las in lasišča naredimo zelo veliko. »V nekaterih lekarnah potekajo brezplačna svetovanja, kjer tudi z mikrokamero ocenimo stanje vaših las.

Težavo poskušamo rešiti od zunaj s šamponi, losjoni, tinkturami, maskami. Včasih pa pozabimo, da vsaka kožna težava lahko izvira tudi od znotraj. To vsekakor ne pomeni, da ni treba uporabljati šamponov proti prhljaju, temveč da moramo izkoreniniti vzrok, ki je zmotil ravnovesje v našem telesu. Samo tako lahko pričakujemo uspeh. Prenehajmo uživati hrano, ki škoduje: močno začinjena, slana, zapečena in mastna hrana ter večje količine alkohola. Zmanjšati bi bilo treba količino zaužitih ogljikovih hidratov (sladkarije in močnata hrana). Povečati pa je treba količino zelenjave, sadja, mleka in mlečnih izdelkov. Če ne gre drugače, lahko v lekarnah posežemo po prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo vitamine A, E, B, C in minerale kalcij, baker, cink, železo.«