Ena od zelo pogostih težav, s katero se pacienti v lekarni obračajo po pomoč, so okužbe z glivicami. Predvsem se s to težavo soočajo starejši, ki pa se žal po pomoč obrnejo šele v pozni fazi okužbe, ko pride največkrat že do glivičnega obolenja nohtov. Tovrstne okužbe niso prijetne na pogled, poleg neestetskega videza pa predstavljajo tudi grožnjo zdravju, saj so lahko mesto nadaljnjih infekcij, vir okužbe za druge ljudi, nenazadnje pa tudi slabijo našo imunsko odpornost.

Glivična okužba nohtov, imenovana tudi onihomikoza, je torej ponavadi znamenje, da se organizem z glivicam neuspešno spopada že dalj časa. Mnogi ljudje se z glivično okužbo nohta tako rekoč sprijaznijo, ker se je nikakor ne morejo rešiti ali pa ker menijo, da gre le za estetsko nepravilnost, ne pa za težavo, ki jo je treba zdraviti. Zakaj je pri starejših tako veliko glivičnih okužb? S starostjo se delovanje žlez znojnic zmanjša, koža se stanjša in njeno vlažno okolje oslabi.

Starejši ljudje pogosto trpijo zaradi izrazito suhe kože, zmanjšana pa je tudi sposobnost njenega celjenja. Da patogeni mikroorganizmi lažje vstopijo skozi manjše ranice, je kriv zmanjšan pretok krvi v koži, ki upočasni celjenje. Da se bo koža hitreje zacelila, uporabljajmo mazila za rane ali hidrokoloidne obliže, ki bodo pospešili potek celjenja. Pomemben podatek pa je tudi, da postaja s staranjem organizma pH kože vse bolj nevtralen. Blago kisel zaščitni plašč kože nas namreč varuje pred mikroorganizmi.

Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm.

Koža starejših ljudi je pravzaprav zelo podobna občutljivi otroški koži, ki še nima razvitega zaščitnega kislega plašča. Kot moramo kožo otrok, da bi jo obvarovali pred nadležnimi glivičnimi in bakterijskimi okužbami, čistiti in negovati zelo previdno in ljubeče, bi morala biti tudi koža starejših deležna podobne nege. Običajna mila s pH-jem okrog 10 so denimo zelo slaba izbira. Bolje je uporabljati sindete, sredstva za čiščenje kože s pH-vrednostjo okoli 5,5, ki izgledajo kot navadna mila, a za razliko od njih obnavljajo naravno zaščitno funkcijo kože. Ravno tako kot pri dojenčkih je tudi pri starejših ljudeh smiselno uporabljati ustrezna olja ali mazila proti izsušenosti, pa tudi pudre oziroma posipe, ki absorbirajo vlago in preprečujejo nastanek glivic. Koristno je tudi spiranje s kislo vodo, ki jo dobimo z ionizatorjem vode.

Starejši ljudje so bolj nagnjeni h glivičnim okužbam tudi zaradi večjega števila zdravil, ki jih jemljejo, prav tako dovzetnost za glivice povečajo pogosto jemanje antibiotikov, povišan krvni tlak in bolezni perifernega žilja. Za glivične okužbe so poleg starejših ljudi še posebej dovzetni sladkorni bolniki, tisti z oslabelim imunskim sistemom, športniki, ljudje s kakršnimikoli poškodbami nohtov ali okolice teh, pa tudi tisti z ortopedskimi nepravilnostmi stopal. Najpogosteje se glivične okužbe začno med prsti na nogah, lahko tudi na stopalih ali ob nohtih, od koder ponavadi, če jih ne zdravimo, preidejo na celoten noht. Kožo ob nohtih in na stopalih torej dobro opazujmo in pri najmanjših znakih, kot npr. luščenje kože, povprašajmo za nasvet zdravnika ali farmacevta. Pomembno je namreč vedeti, da glivične okužbe najlažje zdravimo prav v začetni fazi.

Najpogostejši očitek protiglivičnim zdravilom je, da tako ali tako nobeni pripravki niso učinkoviti. Najpogostejša napaka, ki jo delajo ljudje, pa je, da pričakujejo takojšnje rezultate in hitro ozdravitev. Seveda je razumljivo, da mesece (včasih celo leta) trajajoče okužbe ni mogoče pozdraviti v nekaj tednih. Zlasti pri okužbi nohta je potrebno dolgotrajno zdravljenje, saj mora noht v celoti izrasti in se obnoviti, zdravljenje tako traja 6–12 mesecev. Ljudje pa pogostokrat, ko po nekaj tednih ni vidnega rezultata, zdravljenje opustijo ali pa pripravek nadomestijo z drugim.

Na voljo so različni antimikotični pripravki, npr. kreme, geli, kapljice, pršila in posipala. Slednji so dobra izbira, saj kožo še dodatno sušijo, koristni pa se tudi za posipavanje čevljev. Gel je še dodatno učinkovit zaradi svojega hladilnega učinka, saj blaži srbenje. Pred nanosom kreme ali gela moramo obolelo mesto in tudi njegovo okolico vedno dobro očistiti in temeljito osušiti. Kremo nanašajmo v tankem sloju, tako na obolelo mesto kot tudi na njegovo okolico, in jo nalahno vtrimo, po nanosu pa si dobro umijmo roke, da okužbe ne prenesemo drugam. Kapljice in pršila so primerni tako za uporabo na koži kot tudi njenih poraščenih delih. Če po dveh tednih zdravljenja ne pride do izboljšanja, se posvetujmo z zdravnikom ali s farmacevtom, saj je to ponavadi znamenje, da zdravilo ni bilo pravilno izbrano. Z zdravljenjem pa ne smemo prenehati, ko vidni znaki okužbe izginejo. Z njim je priporočljivo nadaljevati vsaj še teden dni, sicer se simptomi ponavadi povrnejo.

Pomemben vidik okužbe z glivicami je tudi naš nezdrav način življenja. Sodobno predelana hrana z veliko sladkorja in konzervansov, stres in pomanjkanje telesne aktivnosti, vse to vpliva tudi na razrast glivic. In ne pozabimo, če ne odpravimo vzrokov in zdravimo zgolj simptome, se bodo glivice vedno znova vračale.

Zanimivost

Ko se skušamo na čim bolj uspešen način spopasti z glivičnim obolenjem kože ali nohtov, je treba najprej ugotoviti, kateri povzročitelj je sploh odgovoren za okužbo. Seveda bo to najbolje ugotovil zdravnik, ki bo z ustreznimi laboratorijskimi testi podal diagnozo in izključil morebitne druge vzroke obolele kože. Nohti se lahko spremenijo tudi pri drugih boleznih, kot so psoriaza, lichen planus, ekcem itd.

Zanimivost

Zdravnik nam na recept lahko predpiše tudi zdravilni lak za nohte. Pri njem je treba dosledno upoštevati vsa priložena navodila za pravilno uporabo priloženega pribora. Pomembno pa je opozoriti, da ne smemo obolelih nohtov piliti z običajnimi pilicami za nohte niti jih rezati ali kakorkoli drugače »strgati«, česar se ljudje v praksi kar pogosto poslužujejo. S tem ne bomo rešili ničesar, pač pa le razširili okužbo.

Citati

»Blago kisel zaščitni plašč kože nas varuje pred mikroorganizmi.«

Maj, 2009