Naše noge nas nosijo vse dni v letu, zato si moramo zanje vzeti čas, če je le mogoče vsaj enkrat na mesec. Vendar pa je časa med letom premalo, zato številni šele ob opazovanju najnovejših izložb s sandali in med pakiranjem kovčkov ugotovimo, da naša stopala niso v najlepšem stanju. Tik pred poletjem torej pomislimo na noge, čeprav bi po priporočilih pedikerjev o tem morali razmišljati že mesece poprej. Katere so torej tegobe, ki nas ločijo od trenutka, ko bomo stopili v udobne odprte natikače?

Avtorica: Nika Arsovski

Vsak peti zemljan se spopada z glivicami

Velik sovražnik naših stopal so tudi glivice, ki se nahajajo na vlažnih in temnih prostorih, zelo pogosto jih zato lahko dobimo na javnih kopališčih, v kopalniških kabinah in športnih objektih, kjer se ljudje bosi ter mokri premikamo naokrog. Dejstvo je namreč, da se glivice rade zadržujejo v prostoru, kjer se nahaja veliko ljudi in vlage, največkrat se nahajajo v podu, zato se okužijo prav stopala. Glivična okužba je med ljudmi izredno pogosta, saj povzročajo težave kar vsakemu petemu zemljanu.

Pred njimi se je težko zaščititi, najdovzetnejši pa so ljudje z boleznijo perifernega živčevja, z nepravilno ortopedsko oblikovanimi stopali ali s pogostimi poškodbami nohtov ter kože stopal. Zelo pogosto glivice opazimo tudi pri mladih, povsem zdravih ljudeh, ki se ukvarjajo s športom ali uporabljajo tesno obutev, največkrat kot posledico poškodbe nohtov ali kože na stopalih. Glivicam se lahko izognemo s tem, da v kopališčih in podobnih prostorih nosimo natikače, poleg tega pa z njimi hitro okužimo tudi druge. Glivice se namreč prenašajo preko okuženih predmetov, kot so copati in brisače, pa tudi s čevlji in nogavicami. Vsi tisti, ki se pogosto ukvarjate s športnimi aktivnostmi, uporabljajte obutev iz zračnih materialov, udobne in ne pretesne čevlje ter nesintetične nogavice, še posebno pozornost pa svojim nogam posvetite v poletnem času, ko je okužba zaradi potenja kože še toliko bolj mogoča.

Nad nadlogo s pripravki in z obiski pedikerja

Okužbe z glivicami delimo na blažje in težje. V prvih fazah se ta kaže z luščenjem med prsti na nogi in blago rdečino, ki nam ne povzročata posebnih težav, zato ju pogosto spregledamo. Sčasoma se lahko pojavita tudi obarvanje, pokanje in nabrekanje kože, okužba pa se kmalu razširi po celotnem stopalu. Nezdravljena okužba kože se po nekaj mesecih ali letih prenese tudi na nohte, lahko pa tudi na druge dele telesa, kot so nohti na roki, dlani in dimlje. Ob sumu glivične okužbe zato čim prej obiščimo zdravnika, ki bo na podlagi preiskav določil vrsto okužbe in predpisal ustrezno zdravilo.

V primeru težjih okužb z glivicami se moramo posvetovati z zdravnikom, ki nam bo lahko priporočil zdravljenje s sistemskimi protiglivičnimi zdravili, npr. antibiotiki, ali pa z lokalnimi sredstvi, kot so mazila. Slednja pomagajo predvsem pri zdravljenju vrhnjih slojev kože in so omejena na manjšo površino, pri kroničnem napredovanju okužbe pa je zato učinkovitejše zdravljenje s tabletami.

Spontana ozdravitev glivične okužbe je izredno redka, zato jih v praksi zdravniki ne opažajo. Posledica glivične okužbe je tudi zadebeljen noht, ki nastane zaradi nalaganja odpadne snovi, ki jo izločajo glivice in njihovega podmladka. Nohti se lahko odebelijo tudi pod pritiskom, ob uporabi zaprtih čevljev, ki pritiskajo na naše prste. Pedikerji zato priporočajo pogosto pedikuro in negovanje nohtov ter stopal z različnimi pripravki, lahko tudi z oljem čajevca, ki ga vsak večer nanesemo na očiščene glivične nohte. Noge vsak dan umijemo in osušimo ter nanesemo pripravek. Zavedati se je treba, da za zdravljenje glivične okužbe potrebujemo doslednost in čas, saj bodo rezultati vidni šele po nekaj mesecih.

Z vsakodnevno nego do lepih in negovanih nog

Ena izmed tegob, na katere postanemo pozorni v poletnih mesecih, ko je treba obuti odprto obutev, je tudi trda koža. Ta nastane kot posledica splošne izsušenosti kože ali pa povečane obremenitve, neprimerne ter nezračne obutve. Določen vpliv imajo tudi genetski dejavniki. Na naših stopalih se odraža kot poroženele odmrle kožne celice, ki se zberejo v povrhnjici, po drugi strani pa ščiti telo pred izgubo vlage in zaščito pred dejavniki iz okolja. Najpogosteje jo opazimo na petah, pod palci, intenzivnejša je pogosto pri starejših ljudeh, saj kaže na splošno staranje kože. In kako se ji lahko izognemo?

Izogibajmo se pretesni, nezračni obutvi iz umetnih materialov, ki škodi našim stopalom, pri ženskah se razlog pogosto skriva tudi v najlonskih nogavicah. Če je za preventivo prepozno, moramo svojim nogam posvetiti še dodatno pozornost. Trde kože se lahko postopoma znebimo s pilico ali strgalom. Seveda moramo pred tem stopala namočiti v mlačni kopeli, saj bi v nasprotnem primeru lahko kožo poškodovali in povzročili krvavitve. Noge lahko enkrat na teden namočimo v mlačni vodi, ki ji lahko dodamo tudi sredstva, ki našo kožo še dodatno zmehčajo, poskusite pa lahko tudi z ovsenimi kosmiči. Večkrat lahko stopala opilimo, enkrat na mesec pa trdo kožo odstranimo tudi s strgalom. Po vsaki negi in zvečer stopala namažimo z uporabo vlažilnega izdelka, ki je namenjen izključno negi nog.

S tem bomo zmanjšali nastajanje trde kože, pa tudi potrebo po mehanskem odstranjevanju in debeljenju. Najbolje je, da stopala namažemo vsak dan pred spanjem oz. po tuširanju, saj je koža takrat najmehkejša in bo kremo najlažje vtreti. Noge lahko nato zaščitimo z nogavicami, ki bodo zaščitile nanos kreme in stopala. Uporabljamo hranilne, mastne kreme, za vtiranje pa si vzamemo čas. S krožnimi gibi vsaj nekaj minut masirajmo podplate in nanašajmo kremo.

Boleči in neprijetni vraščeni nohti

Pedikerji svarijo tudi pred nepravilnim striženjem nohtov na nogah. Nohte moramo postriči ravno, saj lahko v nasprotnem primeru pride do vraščanja nohtov. Pri slednjem gre za vraščanje nohta v mehko tkivo, kar povzroča bolečino in rdečino, lahko pa tudi gnojno vnetje. Vraščeni noht lahko nastane tudi kot posledica preozkih čevljev, poškodbe, celo uživanja nekaterih zdravil, glivično obolenje nohtov, dedne predispozicije in najpogosteje nepravilnega striženja nohtov. Številni namreč nohte preveč pristrižejo, poleg tega pa ne poskrbijo za ravno obliko, ki preprečuje vraščanje. Nadlogo lahko preprečimo tudi z dnevno uporabo dobre vlažilne kreme, saj se nohti težje vraščajo v navlaženo in nežno kožo. Če vraščanja ne morete več preprečiti, obiščite pedikerja, ki vam bo pomagal s pravilno nego in s pomočjo sponke za vraščene nohte, strokovnjaki vam bodo vraščeni noht pogosto odstranili s pomočjo operacije, vendar to ni zagotovilo, da se neljubo stanje ne bo ponovilo.

Obrambni mehanizem pred vsakodnevnim pritiskom

Poleg tega lahko na naših stopalih najdemo tudi neprijetna kurja očesa, ki nastajajo zaradi prevelikega pritiska na kožo, zaradi česar se znojnice in lojnice razširijo, v njihovih izvodih pa se pričnejo kopičiti roževinaste celice. Običajno so pravilne oblike, v beli, rumeni ali sivi barvi. Najpogosteje se pojavijo na zunanjem delu palca ali mezinca na nogi, kjer najpogosteje prihaja do pritiskov obuvala. Nastanejo kot obrambni mehanizem, ki na ta način varuje občutljivo kožo pred vsakodnevnim pritiskom. Tvorba zaradi nenehnega pritiska povzroča bolečine, ki so posledica nepravilne obutve ali pa statičnih obremenitev delov stopala.

Ovirajo nas pri hoji, športu in vsakdanjih opravilih, zato so izredno moteča. Pogosto jih lahko najdemo tudi med prsti, vendar pa so tam zaradi vlage mehkejša od klasičnih. Na njih nastane trda koža, ki se je izredno težko znebimo, in sicer z izdolbenjem in odstranjevanjem stare kože, da dosežemo mehko mlado kožo. Najlažje se kurjih očes znebimo z rednimi obiski pedikerja, ki s pravilnim pristopom poskrbijo, da kmalu izginejo, lahko pa se jih lotimo tudi sami s pomočjo posebnih pripravkov, ki raztapljajo roževino in jih najdemo v obliki obližev, tekočin ali podlage.

Posebno učinkovito je mehansko odstranjevanje ali razbremenilni obliži, ki prenašajo pritiske namesto očesa. Zdravljenje je lahko dolgotrajno, zato v nikakršnem primeru ne smete prehitro obupati. Z redno nego stopal in s pravilno obutvijo se boste izognili tudi te neprijetnosti. Po priporočilih nekaterih strokovnjakov pri preprečevanju pomaga bosa hoja, poleti pa neudobne zaprte čevlje nadomestite z natikači in s sandali.

V naših stopalih več kot 250.000 žlez znojnic

Nekateri s kurjimi očesi enačijo tudi otiščance. Ti so posledica dolgotrajnega in ponavljajočega se pritiska na kostne izbokline. Gre za ovalne poroženele tvorbe, ki navadno nastanejo nad kostnimi izboklinami, sestavljata pa jih poroženeli vrh na sredini, obdan s poroženelim območjem. Zaradi trajnega pritiska mesto postaja vse debelejše in trše, najpogosteje nastanejo zaradi slabo prilegajočih se čevljev ali visokih pet. K nastanku pripomorejo tudi deformacije, kot so rast palične kosti, kladivasti prsti ali celo artritis. Tudi otiščance najlažje odstranijo pedikerji, vnovični nastanek pa lahko preprečimo z uporabo ortopedskih vložkov, ki enakomerno obremenijo stopalo in preprečujejo drgnjenje.

Med najpogostejše vrste okužb sodijo bradavice na stopalih, neškodljive tvorbe v vrhnji plasti kože, ki jih povzroča humani papiloma virus. Ta spodbudi kožne celice k hitri množitvi. Tako kot še nekatere tegobe so tudi te nalezljive, zato jih je treba takoj odstraniti. Na njihov nastanek ključno vpliva tudi oslabljen imunski sistem, pa tudi poškodovana koža in osebna nagnjenost. V veliki večini so sicer bradavice popolnoma nenevarne, vendar pa težave povzročajo zaradi pogostega ponavljanja. Navadno sicer tudi niso boleče, razen v primeru, če pritiskajo na živec. Pri zdravljenju si lahko pomagamo z raztopinami in obliži, ki vsebujejo salicilno ali mlečno kislino, uporabimo lahko tudi tekočino proti bradavicam. Veliko nadlogo za naša stopala predstavljata neprijeten vonj in znojenje, saj naša stopala vsebujejo več kot 250.000 žlez znojnic. Neprijeten vonj sicer povzročajo bakterije, ki razgradijo maščobne sestavine znoja, proti temu pa si lahko pomagamo s kopelmi, kremami ali pršili.

Zdrava pamet pri izbiri obutve za bolnike z diabetičnim stopalom

Prav posebne nege naj bodo deležna diabetična stopala, saj zaradi okvare živčevja  na stopalih ljudje izgubijo občutek za dotik, vroče/hladno … »Bolniki z diabetičnim stopalom ne čutijo stvari, ki bi jim lahko škodile. Tako se lahko lahkoten sprehod po mivki spremeni v pravo nočno moro z opeklinami,“ razlaga doc. dr. Vilma Urbančič, dr. med., vodja Diabetološkega oddelka na UKC Ljubljana.

Prav zato lahko pri bolnikih z diabetičnim stopalom pride do poškodb, ki se lahko zapletejo še z okužbo. Strokovnjaki zato svarijo pred bosonogo hojo, obuvala pa naj taki bolniki uporabljajo tudi v vodi. Mimogrede namreč lahko stopijo na morskega ježka, vendar bolečine zaradi težav z živčevjem sploh ne čutijo. Kopanje v morju sicer za bolnike z diabetičnim stopalom ne predstavlja težav, seveda če na koži ni razjed. V tem primeru lahko namreč v telo vdrejo bakterije, hkrati bolnik z razjedo na nogi ogroža tudi druge kopalce, saj se mikroorganizmi iz razjede odplaknejo v vodo in okužijo druge.

Zdravje vaših stopal naj bo tudi merilo za izbiro obuval v poletnih mesecih. Za ljudi z okvaro živčevja ni priporočljiva uporaba odprtih natikačev, saj se ti lahko snamejo oz. povzročijo žulje, medtem ko lahko tisti z zdravim živčevjem izbirajo med večjo ponudbo poletne obutve. »Pri izbiri obutve uporabimo zdravo pamet,« svetuje doc. dr. Vilma Urbančič, dr. med., in nadaljuje: »ki pa je potrebna tudi pri odstranjevanju trde kože. Te se lotimo z brušenjem, ne pa z ostrimi pripomočki (rezilo, škarje) ali s kemičnimi sredstvi za mehčanje, saj ob okvari živčevja ni mogoče vedeti, kdaj je to sredstvo prodrlo pregloboko.« Prav tako bodite pozorni pri izbiri pedikerja, saj zdravnica svari, da pri nas uradnega izobraževalnega programa za medicinsko pedikuro ni. »Pomembno je, da se pediker zaveda nevarnosti in zna prepoznati motnjo prekrvavitve,« je povedala sogovornica in dodala, da bodo morda izobraževanje o diabetični nogi kmalu uvedli tudi na srednje zdravstvene šole.

Za najboljši učinek obiščite svojega pedikerja vsaj vsak šesti teden, saj boste le tako lahko poskrbeli za lepe in negovane noge. Za obnohtno kožico poskrbimo s pravilnim ščipanjem, saj jo drugače lahko ranimo. Kožico lahko negujemo tudi z oljem, ki jo zmehča.

Junij 2016