Iščite po prispevkih
Avtor: Mateja Lisjak, dr. med., spec. dermatovenerologije
Bolezen so poznali že v Hipokratovem času, ime pa je dobila v 18. stoletju, ko so povezali nastanek značilnega srbečega izpuščaja ob stiku s koprivo (lat. Urtica dioica), od tod ime značilne posamezne vzbrsti – urtika. Urtika je značilna manjša vzbrst nad ravnjo kože, ki je porcelanaste barve z rdečo okolico, katera močno srbi. Pojavi se lahko kjerkoli na koži, značilno je tudi, da se zelo hitro pojavlja in izginja po različnih delih telesa in običajno ne traja več kot 24 ur. Naenkrat je lahko prizadeto celo telo. Včasih se pridruži še otekanje vek, ustnic, jezika in grla. Slednje je lahko zelo nevarno, ker lahko povzroči zadušitev. Hude oblike urtikarije lahko povzročijo celo anafilaktični šok. Urtikarija prizadene vse starostne skupine, tudi majhne otroke, najpogostejša pa je v tridesetih letih.
Vzroki za nastanek te srbeče in nadležne dermatoze so zelo raznoliki. Pri otrocih je vzrok za nastanek koprivnice najpogosteje preobčutljivost na hrano in prisotnost različnih virusnih okužb. Pri zelo majhnih otrocih je pogosto povzročitelj urtikarije kravje mleko. Kasneje, ko postane otrokovo črevesje bolj zrelo, alergija na kravje mleko izzveni.
Hrana, ki rada povzroča alergije: jajca, pšenica, banane, lešniki, stročnice, čokolada, ribe in raki, zelena, peteršilj, agrumi, jagode, sveža jabolka. Zanimivo je, da kuhanje nekatere alergene v hrani (npr. jabolka) uniči, tako da ne povzročajo več težav.
Pri odraslih so najpogostejši vzrok urtikarije virusne okužbe in zdravila. Tudi pri odraslih hrana velikokrat sproži nastanek urtikarije, vendar na psevdoalergičen način, kar pomeni, da ni prisotna alergija na določeno vrsto hrane, temveč se pojavi že ob prvem stiku z določeno hrano, klinična slika pa povsem spominja na alergijo. Hrana, ki največkrat povzroča koprivnico pri odraslih: zreli siri, različni konzervansi in barvila, paradižnik, agrumi, melone, jagode, pivo, vino, gobe, ribe in raki, avokado, kislo zelje, kofein.
Če je povzročitelj hrana alergičnega tipa I, se v 20 minutah oziroma najkasneje dveh urah pojavi občutek zbadanja, srbenja, odrevenelosti in otekanje ustne sluznice in ustnic. Lahko se pridruži občutek cmoka v grlu, slabost, napenjanje, bruhanje in driska. V primeru alergije na hrano urtikarija mine v 1–2 dneh po prenehanju uživanja le-te. V primeru reakcije na psevdoalergene nastanejo omenjene težave šele po 6 urah. Zakaj nekateri ljudje reagirajo na omenjeno hrano s srbečim izpuščajem, večina pa ne, še ni raziskano.
Urtikarija in včasih pridruženo otekanje vek, ustnic in jezika povzročajo neredko zdravila, predvsem antibiotiki (še posebej penicilin), aspirin in aspirinu sorodna protivnetna sredstva ter antihipertenzivi iz skupine ACE inhibitorjev, opiati, predvsem kodein in morfin in rentgenska kontrastna sredstva. Reakcije na zdravila se lahko pojavijo v nekaj minutah, urah ali šele po več mesecih ali letih uživanja, zato je včasih diagnoza precej otežena in je potreben temeljit pogovor z bolnikom. Da je pojav srbečih urtik mogoč po pikih različnih žuželk, kot so ose, čebele in sršeni, je najbrž vsem znano, prav tako po stiku z različnimi rastlinami.
Zanimive so t. i. fizikalne urtikarije, kjer nastanejo srbeče urtike po fizikalnem dražljaju. Nekaterim ljudem se pojavi srbeč izpuščaj po stiku z mrazom, ki po nekaj minutah ali pol ure po prihodu v toplejše okolje izzveni (uricaria e frigore). Prav tako lahko nastane urtikarija po stiku s hladnim predmetom, npr. kocko ledu. Podoben izpuščaj lahko nastane ob stiku s toploto (urticaria e calore) in sončno svetlobo (solarna urtikarija).
Urtikarija, ki se pojavi ob drgnjenju in pritiskanju kože (urticaria facitia), npr. z ovratnikom ali s pasom, je precej moteča. Lahko se pojavi tudi ob tiščanju predmeta ali dolgotrajnem sedenju. Tudi holinergična urtikarija, ki se pojavi po znojenju ob fizičnem naporu, stresu, uživanju alkohola, prevroče ali močno začinjene hrane, lahko močno prizadene posameznika. V primeru holinergične urtikarije se pojavijo po zgornjem delu trupa, ramenih in nadlakteh za bucikino glavo velike in zelo srbeče urtike.
Včasih se srbeč izpuščaj pojavi 5–10 minut po začetku tuširanja (ne glede na temperaturo vode) in izgine v 30 minutah ali eni uri – akvagena urtikarija. Verjetno je sprožilni dejavnik vodotopni neoantigen, ki je že prisoten na površini kože, s pomočjo vode pa prodira v globlje plasti kože in povzroči vnetni odziv. Fizikalne urtikarije diagnosticiramo z ekspozicijskimi testi – s posameznim fizikalnim dražljajem. Pri odraslih lahko srbečo urtikarijo spremljajo tudi okužbe želodca z bakterijo Helicobacter pylori, vnetna žarišča v žrelu in dentalni vnetni procesi.
Včasih so prvi znak malignega obolenja ali avtoimunske bolezni, npr. avtoimunske bolezni ščitnice, vitiliga ali perniciozne anemije. Če so prisotni znaki želodčnih težav, je smiselno opraviti pregled na omenjeno bakterijo. Ko pozdravimo vnetno žarišče, izpuščaj spontano mine. Kadar ne najdemo vzroka za dalj časa trajajoče težave, ki se ne odzovejo na zdravljenje, je smiselno pomisliti na različne parazite, še posebej, če je prizadeti bival pred kratkim v deželah z nižjim higienskim standardom. Inhalacijski alergeni, npr. pelodi trav in dreves so zelo redko vzrok urtikarije, v primeru preobčutljivosti prej povzročijo seneni nahod ali astmo.
V številnih primerih kljub skrbnim in natančnim preiskavam ne najdemo neposrednega povzročitelja. To je skupina idiopatskih urtikarij. Če urtikarija traja do 6 tednov, govorimo o akutni urtikariji. Če traja dlje, pa o kronični. Včasih spremlja ali se pojavi pred nastankom izpuščaja slabost, utrujenost, glavobol, bolečine v sklepih in driska. Prizadeti lahko občuti tesnobo in strah.
Pri nekaterih ženskah se urtikarija pojavi v drugi polovici hormonskega ciklusa, pogosteje pri tistih, ki so v preteklosti jemale hormonske kontraceptive. Paradoksno je, da omenjene težave minejo z nosečnostjo in dojenjem. Potrdimo jo lahko z vbrizganjem bolničinega lastnega seruma v kožo, kar povzroči nastanek značilnega izpuščaja – urtike. Omenjeni test se opravlja le v ustreznih ustanovah.
Zdravljenje je večinoma uspešno, saj večina urtikarij izzveni v enem letu, največ akutnih urtikarij pa v nekaj dneh po prenehanju stika z vzročnim dejavnikom. Pri nekaterih ljudeh pa se izbruhi pojavljajo več let. Možna je spontana ozdravitev. Edino vzročno zdravljenje bolezni je odstranitev povzročitelja (hrana, zdravila, fizikalni dražljaj), če nam ga uspe identificirati.
Osnovno farmakološko zdravljenje je zdravljenje z novejšimi antihistaminiki druge in tretje generacije, ki so varna zdravila z relativno malo stranskimi učinki (npr. levocetirizin, feksofenadin in desloratadin), katera lahko predpišemo do štirikratne količine priporočenega odmerka. Varnost višjega odmerka zaenkrat ni preizkušena pri otrocih. V primeru hudega srbeža, ki moti spanje, prejme bolnik zvečer sedativni antihistaminik hidoksizin, ki pa lahko povzroči jutranjo zaspanost in omotico, zato je treba bolnike, ki vozijo avto in upravljajo stroje, na to opozoriti.
Če sumimo hrano za sprožilni dejavnik, mora bolnik uživati hipoalergično dieto vsaj 2–3 tedne, da se pokažejo prvi opaznejši znaki izboljšanja in to dosledno brez prekrškov. Če predvidevamo alergijo na hrano (pri otrocih), zadoščata že dva dneva diete s čajem in rižem ter krompirjem, kuhanim na vodi. Prepečenec ni najboljša izbira, saj pšenica povzroča alergijo. Prepovedani so vsi konzervansi in aditivi. Dieta dovoljuje le nekatere sveže mlečne izdelke (mleko, jogurt, skuta) in zelenjavo (razen paradižnika, špinače, artičok, gob, paprik in oliv, graha), pitje mineralne vode, kave, temnega čaja, od začimb pa le sol, drobnjak in sladkor. Prepovedana so vsa umetna sladila. Prepovedano je tudi vse sveže sadje, vključno s sadnimi sokovi. Dovoljena sta riž in krompir, kuhana na vodi.
Če z vbodnimi testi dokažemo preobčutljivost na posamezno živilo, je treba omenjeno živilo izključiti iz prehrane. Včasih je uspešno izpostavljanje vedno večjemu dražljaju in s tem lahko izzovemo nastanek tolerance na dražljaj. Uspešno je npr. v primeru holinergične urtikarije. V primeru suma na zdravilo kot povzročitelja urtikarije je nujna takojšnja ukinitev oz. zamenjava zdravila. Odsvetujemo jemanje nesteroidnih protivnetnih sredstev, predvsem aspirina. Če bolnik potrebuje zaradi osnovne bolezni protibolečinska in protivnetna sredstva, svetujemo zdravila z minimalnim tveganjem za urtikarijo: paracetamol, tramadol in ibuprofen. Proti srbežu pomaga terapevtsko obsevanje z UVB- in UVA-žarki. V primeru solarne urtikarije je včasih dovolj že nekajkratno obsevanje. Če so pridružene bolezni, ozdravljenje le-te vodi v spontano nazadovanje urtikarije.