Koža dojenčkov in otrok je občutljivejša od kože odraslega. Zakaj je tako? V čem se razlikuje od kože odraslega? Katere so poglavitne težave s kožo dojenčkov in otrok? Kako varovati otroško kožo poleti? Po odgovore smo se napotili k Ireni Peteln, dr. med., specialistki dermatovenerologije, z Oddelka za kožne in spolne bolezni UKC Maribor.

Avtorica: Adrijana Gaber

Povedala je, da je koža novorojenčka za 40 do celo 60 % tanjša od kože odraslega človeka. Kemikalije v večji meri prehajajo skozi kožo dojenčkov zaradi slabše kožne bariere kot tudi večjega razmerja med površino kože in telesno težo, zato je nevarnost sistemskih učinkov lokalno nanesenih snovi večja. Dojenčkova koža hitreje izgublja vodo, saj je zunanja poroženela plast kože tanjša. Podkožno maščevje je nekoliko drugačne sestave kot pri odraslih in je manj odporno proti zelo hladnim zunanjim temperaturam, zato je treba dojenčke dobro zaščititi pred zelo nizkimi zunanjimi temperaturami. Hkrati pa so tudi žleze znojnice pri dojenčkih manj aktivne, zato jih je treba zaščititi tudi pred previsokimi temperaturami.

Okoli šestega leta je koža podobne sestave kot pri odraslem človeku glede potencialne izgube vode skozi kožo, debeline rožene plasti ali drugih fizioloških funkcij.

Nega dojenčkove kože

Pri koži dojenčkov in otrok zadostuje blago umivanje, saj apokrine žleze dišavnice še niso aktivne, hkrati pa zaradi tanjše kože in manjše aktivnosti žlez lojnic hitreje pride do izsušitve kože, pove naša sogovornica. »Uporabljamo olja za umivanje in nežna mila brez dišav, ki kožo manj izsušujejo. Kopanje oziroma tuširanje naj bo kratkotrajno, nekaj minut in z ne prevročo vodo. Pozimi navadno izberemo bolj mastno kremo, poleti manj mastno, orientiramo se seveda glede na suhost kože. V primeru vnetja kože se pri negi kože ravnamo po navodilih pediatra ali dermatologa.«

Poleti, v vročem in vlažnem podnebju in ob vročinskih boleznih je pomembno, da kože dojenčka ali malčka ne mažemo s preveč mastnimi mazili, saj tako lahko zamašimo izvodila znojnic in pride do vnetja, miliarije, ki se kaže kot srbeče rdečkaste bunčice in drobni mehurčki v skupinah, večinoma na koži trupa, še svetuje dr. Petelnova.

Podplenični izpuščaj

Zelo pogosta težava pri dojenčkih je vnetje kože pod plenico. Najpogosteje se pojavlja med 9. in 12. mesecem starosti. Kaj jo povzroča? Irena Peteln: »Različni dejavniki, ki se med seboj lahko prepletajo. Najpogostejši vzrok je iritacija občutljive dojenčkove kože zaradi blata, urina, vlažnega in toplega okolja pod plenico. Pojavi se razmeroma ostro omejena rdečina, ki je manj izrazita v gubah, nato se lahko pojavijo tudi luščenje, ranice in mehurji. Na okvarjeno kožno pregrado zaradi vnetja se lahko nato nacepijo še bakterije ali glive kvasovke.«

Kako pa se zdravi? »Zdravljenje je odvisno od stopnje vnetja. Treba je uporabljati plenice za enkratno uporabo, saj se vnetje kože redkeje pojavi kot pri pralnih plenicah. Na močno vneto vlažno kožo lahko polagamo obkladke s fiziološko raztopino, nato kožo pustimo nepokrito, da se posuši. Za zdravljenje kot tudi zaščito lahko uporabljamo mazila s cinkovim oksidom. V primeru dodatne glivične ali bakterijske okužbe zdravimo dodatno tudi z lokalnimi antimikotiki ali antibiotiki.«

Za umivanje kože pod plenico se priporoča uporaba bombažnih krpic in neagresivne losjone tipa olje v vodi ali olje. V primeru uporabe vlažilnih robčkov naj bodo sestavine čim bolj neagresivne in hipoalergene, torej brez parfumov, agresivnih mil, še pove dr. Petelnova.

Pri vnetju pod plenico zaradi kvasovk je koža pod plenico pordela, luščeča se, v okolici so vidne gnojne bunčice. Pogosto je prizadeta tudi ustna sluznica v obliki belkastih oblog. Pri bakterijskem vnetju kože nastanejo mehurji, ki počijo, ostanejo površinske ranice in luščenje na robu. Pri seboroičnem dermatitisu je poleg kože pod plenico navadno prizadeta še koža lasišča, obraza, pazduh in popka. V primeru trdovratnega vnetja kože pod plenico so možni tudi drugi, redkejši vzroki, kot so kontaktna alergija, pomanjkanje cinka, luskavica.

Druge težave z otroško kožo

Kaj je impetigo?

»Impetigo je pogosta nalezljiva površinska okužba kože, ki jo povzročata bakteriji Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes. Prenaša se z neposrednim stikom kot tudi s predmeti, npr. z brisačami. Izvor so lahko nosilci bakterij v nosno-žrelni sluznici, pogosto pa se prenaša med družinskimi člani, v vrtcih in šolah, predvsem v slabih higienskih razmerah. Na odkritih delih telesa, kot so obraz in roke, se pojavijo motni ali bistri mehurčki, ki počijo, ostanejo ranice in kraste. Omejene okužbe zdravimo z lokalnimi antibiotiki, razširjene pa s sistemskimi antibiotiki. Otroci naj do ozdravitve okužbe ostanejo doma,« svetuje dr. Petelnova.

Seboroični dermatitis

se pojavi v prvih mesecih življenja ter nato v puberteti, ko se ponovno poveča izločanje žlez lojnic, pove naša sogovornica in dodaja, da gre za ponavljajoče se vnetje kože ob genetski nagnjenosti za to bolezen. »Pri dojenčkih se kaže kot rumenkaste mastne luske na pordeli podlagi na lasišču, obrazu ter v področju pod plenico, pri mladostnikih in odraslih pa so navadno poleg lasišča lahko prizadeti določeni deli obraza (obrvi, ob nosu in ustih), sluhovodi, za uhlji in v predelu prsnice. Zdravilo izbora so antimikotiki, torej kreme s protiglivičnim delovanjem. V primeru močnejšega poslabšanja seboroičnega dermatitisa se uporabljajo lokalni kortikosteroidi. Za lasišče svetujemo uporabo šamponov s ketokonazolom, cinkovim piritionom ali selenijevim sulfidom.«

Atopijski dermatitis

je kronična srbeča kožna bolezen, za katero so značilni suha koža, srbež in zmanjšana kakovost življenja, pojasnjuje dr. Petelnova. »Dojenčki in otroci so največkrat preobčutljivi na prehranske alergene (najpogosteje kravje mleko, rumenjak, beljak, sojo, arašide in pšenico), kasneje v življenju igrajo vedno večjo vlogo inhalacijski alergeni (npr. pršica, pelodi dreves, trav, mačja dlaka in pleveli).

Veliko vlogo ima okvarjena kožna pregrada, zaradi katere je povečano izhlapevanje vode in posledično sušenje kože. Olajšan je vdor alergenov, bakterij, virusov in dražečih snovi, koža je tudi pogosto čezmerno poseljena z bakterijo Staphylococcus aureus, ki lahko pripomore k poslabšanju bolezni.

Na atopijski dermatitis negativno vplivajo zunanji dražeči dejavniki (bazična mila, vroča voda, volnena oblačila) in stres,« razlaga dr. Petelnova in nadaljuje, da je v prvih tednih življenja lahko zelo obsežna oblika temenc (rumenkaste luske na lasišču) prvi znanilec atopijskega dermatitisa. »Pri dojenčkih so žarišča pogosto močno vneta, pordela, roseča in se pojavijo največkrat na licih, čelu in bradi, lahko tudi na trupu. Pri malčku so prizadete iztezne površine okončin, gležnji, zapestja, žarišča na obrazu pa se počasi umirjajo. V otroški dobi se atopijski dermatitis pojavlja v pregibih velikih sklepov, v času pubertete in pri odraslih bolnikih pa so lahko dodatno prizadeti še obraz, vrat, zgornji del trupa, prsne bradavice, zapestja in roke.«

Kako poteka zdravljenje?

»Stopenjsko, odvisno od klinične slike. Primarno je izogibanje poslabševalnim dejavnikom (iritacija kože, stres, relevantni dokazani alergeni) ter skrb za izboljšanje okvarjene kožne pregrade. Za umivanje kože se priporočajo sindeti ali oljni geli, v primeru številnih ranic tudi antiseptična mila. Prhanje oziroma kopanje naj bo kratkotrajno, z mlačno vodo. Takoj po umivanju je treba na še rahlo vlažno kožo nanesti negovalna mazila.

V ambulanti predpisujemo proti srbežu sistemske antihistaminike. Poleg negovalnih mazil se uporabljajo lokalni glukokortikoidni pripravki in zaviralci kalcinevrina. V primeru neučinkovitosti pride v poštev sistemsko zdravljenje, v izbranih primerih tudi fototerapija.«

Kaj pa poleti?

Koža dojenčkov in otrok je bolj občutljiva na UV-sevanje. Prav tako se pod vplivom UV-sevanja pojavi večje število znamenj. »Večje število znamenj predstavlja večje tveganje za razvoj malignega melanoma, zato je bistvenega pomena, da se otroci in mladostniki izogibajo sončnemu sevanju kot tudi solarijem,« opozarja dr. Petelnova. »Najpomembnejše se je izogibati soncu v času njegove največje moči, nekje med 10. in 16. uro. Pomembna je tudi zaščita z oblačili in pokrivali s širokimi krajci. Predele kože, ki so izpostavljeni soncu, namažemo s sončnimi kremami z ustreznim zaščitnim faktorjem. Pri najstnikih je lahko zaradi lokalne ali sistemske terapije za akne njihova koža še bolj občutljiva na UV-sevanje, zato je toliko bolj pomembno izogibanje soncu. Hkrati obstajajo na trgu številne lahke teksture sončnih krem, kot so losjoni in pršila, zato ni bojazni, da bi se akne ob nanosu krem za sončenje poslabšale.«

Luskavica pri otrocih

Naša sogovornica omeni tudi luskavico. »Enako kot pri odraslih je najpogostejša oblika luskavice pri otrocih kronična plačna luskavica, ki se kaže kot belkasto luščeča se zadebeljena rdečkasta žarišča v področju komolcev, kolen in lasišča ali po celem telesu. Gutatna ali kapljičasta luskavica je druga najpogostejša oblika in je pogosto prva manifestacija bolezni. Žarišča so tu manjša, okrogla ali ovalna, premera do približno 6 mm in so razporejena navadno simetrično po trupu, nadlakteh in stegnih, redkeje so prizadeti drugi predeli. Pogosto je izzvana s streptokokno okužbo, redkeje z drugo bakterijsko ali virusno okužbo.«

Kako jo zdravijo? »Za psoriatična žarišča uporabljamo pri dojenčkih in zelo majhnih otrocih navadno nizko do srednje potentne lokalne kortikosteroide, medtem ko se pri starejših otrocih in mladostnikih poslužujemo srednje potentnih do močnih kortikosteroidov. Poleg tega prihajajo v poštev predvsem v gubah, na obrazu in na spolovilu inhibitorji kalcinevrina. Na močno obložena žarišča nanašamo keratolitike, kot je salicilna kislina, sečnina (urea) ali mlečna kislina. Pri luskavici z višjim deležem kožne prizadetosti prihajata predvsem pri mladostnikih v poštev fototerapija kot tudi sistemsko zdravljenje.«

ABC

A Poleti kože dojenčka ali malčka ne mažemo z mastnimi mazili, saj lahko zamašimo izvodila znojnic.

B Podplenični izpuščaj povzročajo različni dejavniki, ki se medsebojno prepletajo.

C Luskavica pri otrocih je pogosto izzvana s streptokokno okužbo, redkeje z drugo bakterijsko ali virusno okužbo.