Koža je naša osebna izkaznica, nanjo vplivajo različni dejavniki iz okolja, hkrati se na njej odražajo tudi notranje spremembe in bolezni. Videz naše kože je poleg tega odvisen od biološke starosti, podedovanih lastnosti in hormonskega stanja. Ultravijolični žarki, kajenje in uživanje alkoholnih pijač ter druge negativne razvade zagotovo najbolj negativno vplivajo tudi na ta, naš največji organ (pri odraslem človeku meri njena površina od 1,5 do 1,8 kvadratnega metra).

Avtorica: Maja Korošak

Koža ima odličen spomin

O spremembah v koži smo se pogovarjali s prim. mag. Metko Adamič, dr. med., spec. dermatologije. Kako se torej koža spreminja s starostjo? Metka Adamič: »Ob tiktakanju biološke ure se postopno tanjšajo vse plasti kože (povrhnjica, usnjica in podkožje), elastičnost kože se zmanjšuje (elastična vlakna vse bolj propadajo), tudi kolagenih vlaken je vse manj. Kakovost elastina (beljakovina, ki sestavlja elastična vlakna) ni več enaka kot pri mladi koži – na to vpliva poleg kronološkega staranja tudi izpostavljanje kože ultravijoličnim žarkom.«

Kdaj pa se staranje kože začne? »Proces se začne po 30. letu, po 70. letu je prizadeta večina vlaken, kopiči se okvarjeno vezivno tkivo. V koži se ob tem postopno zmanjšuje tudi količina hialuronske kisline. S starostjo upada stopnja sinteze kolagena v vezivnih celicah, hkrati pa narašča stopnja sinteze kolagenaze (encimov, ki razgrajujejo kolagen). Ultravijolični žarki imajo pri tem največji vpliv, saj obenem zmanjšujejo sintezo kolagena ter sočasno pospešujejo njegovo razgradnjo. S staranjem upada tudi število povezav med verigami beljakovin, ki tvorijo kolagenska vlakna.«

Naša sogovornica še pove, da vsebnost kolagena v koži, ki je soodgovoren za čvrstost kože, upada za približno en odstotek letno. »Z leti se starajo vezivne celice, ki proizvajajo kolagen, kolagena je vse manj, poleg tega se v medceličnini višajo količine encimov metaloproteinaz, ki pospešeno razgrajujejo kolagen. Vse to, poleg pospešenega razkrajanja elastičnih vlaken, ki ga tudi pospešujejo ultravijolični žarki, prispeva k zmanjšani prožnosti kože in nastajanju gubic. V koži se obenem zmanjšuje število žilja, stene žil se stanjšajo.«

Koža čedalje bolj suha, tanka in ranljiva

Ta, natančno opisani proces navzven opažamo kot tanjšanje kože, koža postaja bolj suha, občutljiva in ranljiva, pojavljajo se gube, sprva plitke in komaj opazne, kasneje se poglobijo. Koža je videti ohlapna, postaja tanjša, izgublja maščobo (kar je najbolj izraženo na obrazu, hrbtiščih rok in na mečih), tako da je videti vse manj napeta. Deluje tudi sila gravitacije, mlada in elastična koža jo zlahka premaguje, staro kožo pa vleče navzdol in zato se ta poveša.

Naša sogovornica še dodaja, da se v procesu staranja zmanjšuje število znojnic, njihovo izločanje se zmanjša. Število lojnic je sicer ohranjeno, vendar te kljub temu da se povečajo, izločajo manj loja (vsako desetletje izločajo za 25 % manj loja, ta delež je pri ženskah še večji), poleg tega se spreminja tudi sestava maščobnih kislin. Zaradi tega je koža vse bolj suha. Temu se pridruži tudi oslabljena sposobnost zadrževanja vode.

Katere so še spremembe kože, ki so posledica staranja? »Pojavljajo se spremembe v pigmentaciji – z leti se namreč manjša število melanocitov, celic, ki proizvajajo pigment. Zato se tvori manj kožnega pigmenta melanina in koža je z leti svetlejša. To pa pomeni, da se je koža vse manj sposobna braniti pred škodljivimi učinki ultravijoličnih žarkov. Poleg tega skozi kožno površino prosevajo trajno razširjene žilice (nekoliko širše modrikaste in tanjše rožnate), ki so prav tako lahko znak starajoče se kože.«

Sonce in kajenje – razlika je močno vidna

Dr. M. Adamič nazadnje še izpostavlja, da se spremembam v koži, ki so posledica kronološkega staranja, pridružujejo še zunanji vplivi, ki staranje kože na izpostavljenih predelih močno pospešijo. »Med njimi ima največji pomen ultravijolično sevanje, prav tako pa so vsa navedena dogajanja izrazitejša pri strastnih kadilcih. Razliko med kronološkim staranjem in staranjem, ki ga povzročajo dodatni vplivi iz okolja, lahko najbolje vidimo, če primerjamo kožo na notranjih delih nadlahti – tik pod pazdušnimi kotanjami – s kožo na izpostavljenih delih, na primer hrbtiščih rok. Koža na nadlakti je mehka, gladka in je videti mlada, na hrbtiščih rok je izrazito manj elastična, nagubana in na njej so opazne temno obarvane lise. Gube, groba struktura kože, starostne zaroženitve, razširjene žilice in neenakomerna pigmentacija so večinoma posledica dolgotrajnega in/ali pogostega prekomernega izpostavljanja soncu. Koža ima odličen spomin, številne napake, nastale zaradi različnih zunanjih dejavnikov, se z leti seštevajo,« poudari dr. Adamičeva.

Tvorbe in madeži na koži

S starostjo pa se na koži začnejo pojavljati še številne druge, pogosto moteče kožne spremembe. To so na primer razširjene žilice, starostni hemangiomi (žilne spremembe na koži), venska jezerca, starostne (seboroične) keratoze, pecljati mehki izrastki (fibromi), pigmentni madeži. Te tvorbe lahko dermatologi odstranijo z različnimi postopki. Naša sogovornica poudarja, da je zelo pomembno predvsem poznavanje teh sprememb (pravilna postavitev diagnoze) in seveda tudi postopkov, s katerimi jih lahko učinkovito in brez neugodnih posledic odstranijo. »Takšne postopke praviloma opravljamo takrat, ko smo prepričani, da sanirano območje vsaj štiri tedne ne bo izpostavljeno sončnim žarkom.«

Katere postopke in metode dermatologi pri tem uporabljajo? »Na razpolago so nam številni postopki: klasično zamrzovanje s tekočim dušikom, sodobni radiofrekvenčni postopki, posegi z različnimi laserji … Za katerega se v določenem primeru odločimo, je odvisno od narave spremembe, od kože posameznika in od tega, kje na telesu je sprememba, ki jo želimo odstraniti. Nekatere rašče je treba odstraniti s klasičnim kirurškim posegom v lokalni anesteziji,« razlaga dr. M. Adamič. Obenem poudari, da z različnimi pomlajevalnimi postopki in primernimi negovalnimi sredstvi lahko do neke mere odpravljajo predvsem tiste spremembe na koži, ki so posledica negativnih vplivov okolja. Na kronološko staranje pa za zdaj ne morejo učinkovito vplivati.

Brez dermatologa raje ne

Zanimalo nas je tudi, v katerih primerih je obisk dermatologa nujen in ali si lahko s kakšnimi pripravki tudi doma omilimo omenjene težave. Dr. Metka Adamič je poudarila, da naj bi vse od naštetih postopkov za odstranjevanje kožnih rašč, tumorjev, praviloma opravljal dermatolog, ki kožne spremembe dobro pozna in se na podlagi kliničnega pregleda, po potrebi tudi dermoskopskega, odloči, ali in na kakšen način je določeno spremembo možno odstraniti. Dr. Adamičeva še posebej opozarja, da so lahko nekatere spremembe, še posebej pigmentne, med seboj podobne in da njihova diagnostika in zdravljenje spadata izključno v roke dermatologa, ki ima tudi dodatna znanja s področja poznavanja kožnih tumorjev, tako benignih kot tudi malignih.

»Naj ponazorim: temno obarvana sprememba na koži je lahko posledica tetovaže, lahko je sončna pega, starostna ali od sonca nastala lisa, močno povečan ogrc, žilna sprememba, pigmentno znamenje. Lahko pa je pigmentirani karcinom ali melanom. Tega se seveda najbolj bojimo, saj je lahko smrtno nevaren. Prav zato je pravilna začetna razpoznava določene spremembe zelo pomembna.«

Dr. M. Adamič za konec še doda, da je za odpravo določenih kožnih sprememb včasih treba opraviti več različnih posegov, to pa je odvisno od narave obolenja oziroma kožne težave. »Včasih je mogoče neko težavo rešiti s predpisanjem določenih zdravilnih pripravkov. O tem, kaj je za določenega človeka najbolj primerno, se odloči zdravnik med razgovorom in pregledom, ko poleg klinične slike upošteva tudi posameznikove želje in pričakovanja.«