Naša koža se stara. To je dejstvo. Spremembe iz dneva v dan morda niso dramatične, dolgoročno pa so lahko kar izrazite in predstavljajo veliko estetsko, v nekaterih primerih pa celo bolezensko težavo. Ali je staranje kože mogoče zavreti ali vsaj upočasniti? Odgovor je vsaj deloma pritrdilen – z ustrezno nego in načinom življenja. Kaj pa lahko storimo, ko je škoda že narejena?

Koža je naš največji organ in ima v našem telesu predvsem zaščitno vlogo. Maščoba na površini kože omogoča njeno prožnost in preprečuje nastanek razpok. Kisli pH kože preprečuje razmnoževanje patogenih bakterij. Koža varuje pod njo ležeča tkiva pred zunanjimi mehanskimi vplivi, kot so pritisk, udarci, jedke snovi in podobno. Koža je pomembna pri uravnavanju telesne temperature, izločanju znoja ter zaščiti pred izhlapevanjem. Telo ščiti pred ultravijoličnimi (UV) žarki, pri čemer je zlasti pomembna rožena plast ter pigment melanin. Koža ima vlogo tudi v imunskem odzivu, saj vsebuje številne imunske celice. Čutila v koži omogočajo zaznavo bolečine, pritiska, toplote. S staranjem kože se kakovost kože in s tem pomembnih nalog, ki jih opravlja, manjša.

Kronološko staranje kože je posledica kombinacije različnih vzrokov. Pomembno vlogo pri tem igrajo prosti kisikovi radikali. V koži je pospešena razgradnja kolagena, pri čemer je zmanjšano nastajanje novih kolagenskih vlaken. Kolagen je eden od najpomembnejših gradnikov kože in je odgovoren za njeno čvrstost. Eden od dejavnikov, ki vpliva na čvrstost vezivnega tkiva v koži je tudi upad količine hialuronske kisline. Njene molekule tvorijo glavno sestavino matriksa vezivnega tkiva, ki leži med našimi kožnimi celicami.

Koža se stara

Veliko kožnih sprememb, ki jih pogosto povezujemo s staranjem (npr. spremembe pigmentacije, rumeno obarvanje kože in globoke gube), je pravzaprav posledica izpostavljanja soncu. Te spremembe se najpogosteje pojavijo na predelih kože, ki so soncu najbolj izpostavljeni, npr. obraz, vrat, prsni koš, roke in podlakti. V drugi polovici 20. stoletja so se ob množičnem izpostavljanju sončni svetlobi pričeli kazati raznovrstni škodljivi učinki na koži, ki jih večinoma povzroča delovanje ultravijoličnega dela spektra sončnega sevanja. Izraz fotostaranje so prvič uporabili leta 1986 in opisuje učinke na koži, ki nastanejo zaradi kroničnega izpostavljanja ultravijoličnim žarkom. Znaki fotostaranja so suha koža, nepravilne, temne ali svetle pigmentacije, globoke gube, povešen obraz, drobne žilice na koži, imenovane teleangiektazije, in usnjen videz kože. Zelo resne spremembe na koži, ki so lahko posledica pretiranega izpostavljanja UV-žarkom, pa so različne oblike kožnega raka in njegove predstopnje.

Pri preprečevanju staranja kože je pomembno, da kožo zaščitimo pred škodljivimi učinki UV-sevanja s kremami z visokimi zaščitnimi faktorji, pokrivali in očali z UV-zaščito. Nega kože mora biti prilagojena specifičnemu tipu kože in okoljskim dejavnikom. Na videz kože pozitivno vpliva tudi zdrav življenjski slog, zdrava in uravnotežena prehrana, redno gibanje in zadosti spanja. Izogibati se moramo nepravilnim gibom obraznih mišic, ki povzročajo globoke mimične gube, kajenju, uživanju alkohola in hitrim spremembam telesne teže.

Kako do mlajšega videza kože?

Mladosten videz je danes tako rekoč sinonim za uspešnost, pri čemer so pod posebnim pritiskom ženske, ki naj bi bile videti mladostne in polne življenjske energije, obenem pa bile polne modrosti in izkušenj. Glede na to, da se prebivalstvo stara, aktivna življenjska doba pa podaljšuje, tako v svetu kot pri nas opažamo povečano zanimanje za estetske posege in pomlajevanje kože. Zaradi dolgotrajnega okrevanja, strahu pred anestezijo ali morebitnih komplikacij po posegih se vse več ljudi odloča za manj agresivne postopke pomlajevanja, pri katerih ni potrebna operacija.

Laserski postopki so se v dermatologiji uveljavili na različnih področjih. Beseda laser izhaja iz angleške kratice LASER (angl. light amplification by stimulated emission of radiation). Laser je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimulirane emisije in ojačano svetlobno sevanje.

Z laserjem uspešno odpravimo zunanje znake staranja kože – predvsem tiste, ki so posledica izpostavljanja ultravijoličnim žarkom in drugim negativnim dejavnikom okolja. Z njim izboljšamo videz kože, zgladimo drobne gube, izboljšamo poakenske in druge brazgotine, odstranimo pigmentne spremembe – starostne, aktinične hiperpigmentacije, melazmo.

Ablativno lasersko zdravljenje je postopek, pri katerem žarek svetlobne energije uniči povrhnjo plast kože (epidermis) in nato z manjšo močjo segreva spodaj ležečo plast (dermis), v kateri spodbudi rast novih kolagenskih vlaken. Ko se rana zaceli, je nova koža gladka in napeta. Za takšne postopke se v glavnem uporablja CO₂ laser.

V zadnjem času se uveljavlja tudi pomlajevanje s frakcionirano lasersko metodo. Pri frakcioniranem posegu za razliko od klasičnega posega, pri katerem odstranimo povrhnjo plast kože v celoti, na koži ustvarimo veliko število mikroskopsko majhnih poškodb kože. Tako nastale drobne ranice se celijo z roba, kjer je ostanek zdrave oziroma neprizadete kože. Ker gre za majhne površine poškodovane kože, se ta hitreje celi. Prednost te metode je, da je močno zmanjšana možnost stranskih učinkov. Poleg tega je celjenje hitrejše, to pa pomeni hitrejšo vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim, običajno že nekaj dni po posegu. Posege običajno izvajamo s frakcioniranim Erbium YAG laserjem.

Kako poteka poseg?

Pred laserskim posegom na kožo nanesemo anestetik, sredstvo proti bolečinam. Med posegom pacient čuti žareč občutek, ki traja še nekaj ur po končanem posegu. Po posegu je koža pordela in blago otekla, nato pa se povrhnjica začne drobno luščiti. Luščenje traja do 10 dni, potem pa je koža mehka in gladka. Po laserskem posegu je treba upoštevati navodila zdravnika. Ključna je zaščita pred soncem.

Pred katerimkoli posegom je potrebno izvesti natančno klinično oceno, ki jo naredi zdravnik, ter pogovor s pacientom o njegovih pričakovanjih, učinkih in možnih posledicah posega. Pričakovanja pacienta je treba oceniti tako, da se doseže optimalni napredek. Za laserske postopke so najprimernejši ljudje s svetlo poltjo, pri ljudeh s temnejšo poltjo so pogostejši zapleti s spremembo pigmentacije. Izredno pomembno je, da pacienti po posegu upoštevajo zdravnikova navodila za oskrbo kože, saj le tako lahko dosežemo optimalen izid zdravljenja. Lasersko pomlajevanje se lahko kombinira tudi z drugimi postopki, na primer s kemičnimi pilingi, kirurškimi postopki ter z drugimi tehnikami pomlajevanja.

Februar, 2010