Zdravljenje srbeža zaradi suhe kože je zelo preprosto. Treba je uporabiti neagresivna pH-nevtralna mila in šampone. Odsvetovana so tekoča mila za tuširanje, ker se težko v celoti sperejo s kože in tako dražijo kožo. Takoj po tuširanju se je treba namazati z negovalnim mazilom ali mlekom, da ujamemo vodo, ki se nahaja v povrhnjici. Omenjenim negovalnim sredstvom je lahko dodana urea ali hialuronska kislina, ki kožo dodatno vlažita s tem, da vežeta vodo iz okolice. Tudi občasne oljne kopeli so dobrodošle. Pripravimo jih tako, da vodi dodamo žličko ali dve olivnega ali mandljevega olja, lahko pa kupimo že pripravljene oljne kopeli v lekarnah. Ob intenzivnem srbenju svetujemo mazanje kože z mazili proti srbenju (0,5–5 % mentola), hladilnimi mazili ali krajši čas z lokalnimi kortikosteroidi. Svetujemo tudi uživanje antihistaminikov.
Ob srbenju kože vedno pomislimo na koprivnico in garje (scabies). Osebe z garjami, ki zelo skrbijo za svojo higieno, pogosto nimajo vidnih sprememb na koži, muči pa jih hud srbež, predvsem ponoči, ko ležijo v topli postelji.
Ob sumu na koprivnico, iščemo pojav ponovnega izpuščaja na telesu ali podrgnemo s topim predmetom po koži in počakamo nekaj minut, da se pojavi značilna urtika, ki spominja na kožno spremembo, ko nas speče kopriva. Od tod tudi ime.
Srbenje kože lahko povzročajo tudi piki različnih insektov, npr. uši, bolh ipd. Na koži se pojavi rdeča ali modrikasta bunčica na mestu pika. Srbenje kože je lahko tudi znak sladkorne bolezni in motenega delovanja ščitnice.
Srbenje je lahko simptom bolezni notranjih organov, predvsem jeter in ledvic ter malignega obolenja.
Pri nekaterih ženskah se pojavi neprijetno srbenje kože nekaj dni pred menstruacijo.
Hud srbež kože brez vidnih znakov je lahko tudi izraz močnejše, dalj časa trajajoče notranje psihične stiske, depresije in tesnobnosti.
S praskanjem lahko povzročimo številne okužbe kože, kar se kaže z mehurčki, gnojnimi mehurčki in s krastami.
Če najdemo vzrok srbenja, odstranimo vzrok srbenja, sicer zdravimo s sredstvi proti srbenju v mazilih (npr. mentol) ali prehodno z lokalnimi kortikosteroidi v mazilih in antihistaminiki. Ob izrazitejšem srbenju svetujemo pomirjajoče antihistaminike. Stranski učinek le-teh je zaspanost. Zelo je pomembna tudi ustrezna nega kože. V hujših primerih zdravimo s fototerapijo z UVB-žarki in antidepresivi. Včasih je potreben pogovor s psihologom.
Predvsem pri starejših ljudeh, redkeje pri mlajših osebah, se včasih pojavijo zelo srbeče bunčice, ki imajo na vrhu droben mehurček po ramenih, izteznih straneh zgornjih in spodnjih okončin ter zadnjičnih mišicah (gluteusih). Srbenje se precej zmanjša, ko oseba takšno bunčico spraska. Vzroka najposteje ne najdemo. Lahko je vzrok alergija, vnetno žarišče v telesu (angina, zobni proces) ali moteno delovanje notranjih organov.
Zdravimo z negovalnimi mazili in s sredstvi proti srbenju v mazilih, s kortikosteroidi v mazilih, anestetiki v kremah ter antihistaminiki v tabletah. Predvsem zvečer svetujemo pomirjajoče antihistaminike. V primeru hujših težav poskusimo s fototerapijo ter pomirjevali.
Dalj časa trajajoče praskanje na videz povsem normalne in zdrave kože lahko sproži nastanek reaktivnih procesov v koži. Koža reagira na stalno draženje in nastanejo rdečkasti ali sivkasto modri vozlički, ki so na vrhu spraskani. Najdemo jih napogosteje na golenih, nadlakteh ali podlakteh, lahko pa nastanejo tudi drugje po koži. Na podoben način nastanejo zaradi intenzivnega praskanja tudi žarišča zadebeljene kože z izrazitejšimi kožnimi črtami, predvsem zadaj na vratu, vekah, na hrbtiščih rok in nog (lichen simplex chronicus). Oseba se običajno niti ne zaveda, da se praska in ji je to nekakšna vrsta sprostitve napetosti.
Obe reaktivni kožni spremembi zaradi prekomernega praskanja zdravimo s kortikosteroidi pod okluzijo (spremembo ovijemo) in antihistaminiki. Predvsem pa razložimo osebi, da s stalnim praskanjem kožne težave poslabša in vzdržuje, torej je najpomembnejši vzrok prenehanje praskanja.