Kronična venska bolezen (KVB) je opredeljena kot sklop simptomov in znakov, ki nastanejo zaradi povečanega tlaka v povrhnjih in/ali globokih venah spodnjih udov. Povečan tlak v venah je najpogosteje posledica nepravilnega delovnja venskih zaklopk, zaradi česar kri po venah odteka nazaj, kar imenujemo venski refluks. V večini primerov gre za prirojeno slabost venske stene in zaklopk, redkeje pa zaradi krvnega strdka v venah.

Klemen Kikel, dr. med., specializant dermatovenerologije, UKC Maribor

Vesna Breznik, dr. med., specialistka dermatovenerologije, UKC Maribor

Najpogostejše težave, ki jih bolniki s KVB navajajo, so občutek utrujenih in težkih nog ter bolečina in otekanje spodnjih okončin. Bolečina in oteklina se značilno poslabšata pri daljši stoji in sedenju s spuščenimi nogami in se izboljšata med hojo in z dvigom okončin. Bolniki nemalokrat navajajo tudi krče v golenjih mišicah, po katerih so krčne žile pravzaprav tudi dobile ime.

Znaki na koži obsegajo širok spekter sprememb od nenevarnih teleangiektazij do venske golenje razjede, ki je najtežja stopnja KVB. Bolezenske spremembe pri venski bolezni razvrstimo v sedem razredov C0–C6, pri čemer je C0 brez vidnih ali tipljivih znakov venske bolezni.

C1: Teleangiektazije in mrežaste vene

Teleangiektazije so razširjene, pajkasto ali metličasto oblikovane vene, premera manj kot en milimeter. Tukaj so prizadete drobne zbirne vene v koži in podkožju. Mrežaste vene so modrikaste, zavite podkožne vene, ki imajo premer manj kot tri milimetre in nakazujejo prizadetost stranskih vej debelih ven goleni – velike in male vene safene. Pogosto so prisotne v predelu okrog gležnjev in veljajo za opozorilni znak bolj napredovale venske bolezni.

C2: Varice

Varice so razširjene in zavite podkožne vene s premerom več kot 3 milimetre. V tem primeru sta spremenjeni glavni zbirni veni goleni – velika in mala safena.

C3: Oteklina

Oteklina pomeni presežek tekočine v koži in podkožnih tkivih in jo lahko s pritiskom prsta na kožo iztisnemo. Venske otekline se po navadi pojavljajo v predelu gležnjev, lahko pa zajamejo tudi stopalo in golen. V tem stadiju govorimo že o venskem popuščanju. Za oteklino je sprva značilno, da čez noč uplahne, vendar v primeru, da je na zdravimo, lahko postane stalna.

C4a: Akutne kožne spremembe (hiperpigmentacije in ekcem)

Hiperpigmentacija je rjavkasto obarvanje kože, ki je posledica prestopa rdečih krvničk skozi žilno steno ven in kopičenja v koži zaradi povišanega tlaka v venah. Značilno se pojavljajo na spodnji polovici goleni.

Ekcem je vnetje kože, ki se kaže z rdečino, lahko tudi z mehurčki in rosenjem, kasneje pa je prisotno luščenje. Pogost je srbež. Včasih je lahko zelo podoben bakterijskemu vnetju kože – celulitisu.

C4b: Kronične kožne spremembe (bele atrofije, lipodermatoskleroza)

Lipodermatoskleroza nastane zaradi dlje časa trajajočega vnetja, ki vodi v brazgotinjenje kože in podkožja. Koža je v tem primeru na otip čvrsta in golen dobi značilno obliko narobe obrnjene šampanjske steklenice. Lipodermatoskleroza je praviloma boleča in je pomemben napovednik grozeče golenje razjede. Bele atrofije imajo značilen videz belkastih plošč, v katerih prosevajo drobne rdeče žilice. Bele atrofije in lipodermatoskleroza sta pokazatelja napredovanega venskega popuščanja.

C5: Kožne spremembe, opisane pri razredu 4, in zaceljena venska razjeda

C6: Aktivna venska razjeda

Venska razjeda običajno nastane v predelu notranjega gležnja. Robovi so nepravilno oblikovani, dno razjede je rdeče barve in vlažno. Lahko je pokrita s slojem odmrlega tkiva in je rumene barve. Na rani se neredko pričnejo razmnoževati bakterije, kar lahko vodi do okužbe same rane ali širjenja okužbe v okolico v smislu bakterijskega vnetja kože in podkožja (šena, celulitisa). Ponavljajoče se okužbe vodijo do izrazitejšega otekanja, kar dodatno poslabša klinično sliko venske bolezni, s čimer je tudi zdravljenje zahtevnejše.

Kako venska bolezen napreduje?

Potek bolezni je med bolniki zelo različen in je nepredvidljiv. Na nekatere dejavnike, ki so povezani z napredovanjem bolezni, ne moremo vplivati – npr. krčne žile v družini, staranje in ženski spol (pogosteje zbolevajo ženske). Bolniki pa lahko sami pripomorejo k upočasnitvi bolezni tako, da vzdržujejo primerno telesno maso, prenehajo s kajenjem in so telesno dejavni. Pomemben dejavnik za napredovanje KVB so tudi nosečnosti.

Zdravljenje

Cilj zdravljenja je izboljšanje simptomov, preprečevanje napredovanja bolezni in pospeševanje celjenja golenje razjede, če je ta že prisotna.

Temeljno zdravljenje KVB je zunanja kompresija z elastičnimi povoji in kompresijskimi nogavicami. Deluje tako, da z izvajanjem pritiska na kožo in mišice goleni izprazni povrhnje vene in manjša tlak v njih, izboljša vrnitev venske krvi in izboljša delovanje mišične črpalke goleni, s čimer se zmanjša venska hipertenzija kot osnovni vzrok bolezni. Priporočljiva je tudi uporaba venoaktivnih zdravil, predvsem iz skupine flavonoidov. Zavedati se je treba, da nobeni drugi ukrepi, kot so fizikalne terapije, limfne drenaže in flavonoidi, ne morejo nadomestiti kompresijskega zdravljenja.

Pri sklerozacijskem zdravljenju v veno z injekcijsko brizko vbrizgamo tekoče sredstvo ali peno, ki zlepi žilo in sledi vnetna reakcija, ki žilno steno spremeni v trdo brazgotino. Pri sodobnem znotrajžilnem zdravljenju pod kontrolo ultrazvoka vstopimo v veno in z različnimi viri energije (laser, radiofrekvenčni valovi, para itd.) segrejemo vensko steno, kar prav tako povzroči zabrazgotinjenje vene. Pri klasičnih kirurških tehnikah obolelo veno v celoti odstranimo. KVB zdravijo dermatologi flebologi in žilni kirurgi.

Kronična venska bolezen je zelo pogosta, napredujoča bolezen in je lahko povezana z resnimi zapleti. Pomembno je, da jo pravočasno prepoznamo in tudi zdravimo. Za opredelitev stopnje venske prizadetosti sta pomembna dober klinični pregled bolnika in ultrazvočna preiskava ven. Na voljo imamo številne možnosti zdravljenja, vendar osnovo predstavlja kompresijsko zdravljenje z elastičnimi povoji in kompresijskimi nogavicami.