Dermatologi ugotavljajo, da ljudje sonce še vedno vse preveč povezujemo predvsem s pozitivnimi učinki na naše zdravje, medtem ko so v resnici sončni UV-žarki precej škodljivi. Niso namreč samo vir kratkotrajnih sončnih opeklin, pač pa so odgovorni tudi za kar 80 % znakov prezgodnjega staranja kože, pa tudi poglavitni razlog nastanka kožnega raka.

Avtorica: Alja Možej

Zmotno prepričanje: sončenje je učinkovit način pridobivanja vitamina D

Neizpodbitno je, da ima sončna svetloba določene pozitivne učinke na naše zdravje. Sonce izboljšuje naše razpoloženje in spodbuja tvorbo melatonina ter vitamina D. A dermatologi opozarjajo, da je prepričanje tistih, ki zagovarjajo sončenje kot učinkovit način pridobivanja zadostne količine vitamina D, napačno. Čas in površina telesa, potrebna za pridobivanje vitamina D, sta namreč zelo majhna. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je za vzdrževanje ustrezne ravni vitamina D v telesu v poletnem času dovolj že od pet do deset minut izpostavljanja soncu dva- do trikrat tedensko, pa še to samo preko že sicer soncu izpostavljenih delov telesa, kot so dlani, obraz, roke. In kar je še pomembneje, pridobljene količine vitamina D s povečanjem časa izpostavljenosti soncu ne moremo povečati.

V Sloveniji lahko vitamin D dobimo samo tedaj, ko se sonce nahaja približno 45 stopinj nad zemeljsko površino. V praksi to pomeni od maja do septembra. V preostalih mesecih moramo vitamin D pridobivati na drugačne načine, bodisi s prehrano bodisi s prehranskimi dopolnili.

Za našo kožo so nevarni predvsem UV-žarki

Sončno sevanje sestoji iz spektra vidne, infrardeče (IR) in ultravijolične (UV) svetlobe. Infrardeča in vidna svetloba imata toplotni in svetlobni učinek, na zdravje naše kože pa ne vplivata. So pa zato za našo kožo toliko nevarnejši ultravijolični žarki.

UVA-sevanje ima največjo valovno dolžino, v Zemljini atmosferi ga je največ, kar 95 %. Ti žarki prodirajo globoko v kožo in so odgovorni za razvoj alergij, pigmentnih nepravilnosti ter za intenzivno razgradnjo in nepovratne poškodbe kolagenskih vlaken. Povzročajo stalne poškodbe kože, ki jih ne opazimo takoj, njihovi učinki se pokažejo šele čez nekaj let, najpogosteje v obliki prezgodnjega staranja kože in različnih oblik kožnega raka.

UVB-sevanje je srednjevalovno sevanje, ki ga je v ozračju le okoli 5 %. Ti žarki prodirajo zgolj v povrhnjico naše kože, a po drugi strani povzročajo največ vidnih posledic na naši koži. Odgovorni so za nastajanje melanina oz. porjavitev kože (tj. obrambno reakcijo kože), kadar pa smo jim izpostavljeni v preveliki meri, povzročajo rdečino, opekline, mehurje, izzovejo lahko alergije, pa tudi določene oblike kožnega raka.

UVC-sevanje je kratkovalovno sevanje, ki bi sicer lahko bilo pogubno za naše celice, a na našo srečo ne uspe doseči Zemljinega ozračja.

Dejavniki, ki vplivajo na moč UV-sevanja

Na moč UV-žarkov vplivajo: lega sonca (višje kot je sonce na nebu, višja je moč UV-sevanja; najvišja je ob jasnih poletnih dneh, ko je sonce najvišje na nebu); zemljepisna širina (bližje kot smo ob ekvatorju, večja je moč UV-sevanja); oblačnost (moč UV-sevanja je sicer največja ob jasnih dneh, vendar je zaradi odbijanja UV-žarkov od vodnih molekul in delcev iz ozračja lahko visoka tudi ob oblačnih dneh); nadmorska višina (večja kot je nadmorska višina, tanjši je filter ozračja; vsakih 1000 metrov nadmorske višine moč UV-sevanja naraste za 10–12 %); ozon (ozon absorbira del UV-sevanja, ki bi sicer doseglo površje zemlje; koncentracije ozona v zraku se spreminjajo med letom in tudi tekom dneva); odbojnost površin (UV-sevanje se zelo dobro odbija od velikih površin, kot so led in sneg, pesek ali morje, zato je v tovrstnih okoljih zaščita pred soncem še toliko pomembnejša).

Preberite tudi prispevek: Zimsko sonce je prijetno, zato pa toliko bolj nevarno – ABCzdravja.si

Zmotno prepričanje: sončni žarki so nevarni samo poleti

Večina nas še vedno na zaščito pred soncem največkrat pomisli poleti, morda celo šele tik pred odhodom na morje. A žal je prepričanje, da so sončni žarki škodljivi zgolj v času največje vročine, napačno. Za UVB-žarke sicer resnično velja, da jih večina v ozračje prodre ob jasnem nebu, sredi dneva in poleti, pri čemer so manj nevarni, ko se sonce nahaja nizko, poleti ob jutrih in poznih večerih ter pozimi. Ti žarki tudi ne morejo prodreti skozi goste oblake, gosto tkana oblačila in steklo, zaščito pred njimi pa potrebujemo vsakič, ko smo izpostavljeni močnejšemu soncu, npr. spomladi in poleti, na morju, v visokogorju ipd. Popolnoma drugačna zgodba pa so UVA-žarki. Ti so, v nasprotju s prepričanjem večine, prisotni skozi vse leto, tudi pozimi in v oblačnem vremenu, za nameček pa prodirajo skozi oblake, nebarvano steklo in lahka oblačila. Ustrezna zaščita pred temi povzročitelji dolgoročnih in nepovratnih kožnih poškodb je zato potrebna skozi vse leto.

Trije stebri ustrezne zaščite pred soncem

Dermatologi priporočajo tristebrno zaščito pred sončnimi žarki.

Izogibajmo se soncu v času največje moči

Gre za prvi in najpomembnejši ukrep, ki nas prav nič ne stane. Pozabiti moramo na sončenje v času njegovega največjega sevanja oz. kadar koli je UV-indeks enak ali večji od 3. Posledično med 10. in 16. uro, ko je sonce najmočnejše, dermatologi priporočajo zadrževanje v zaprtih prostorih oz. upoštevanje t. i. »pravila sence«, ki pravi, da se moramo, ko je naša senca krajša od telesa, umakniti s sonca v senco. Tudi prostočasne aktivnosti na prostem velja načrtovati v skladu s tem pravilom.

Zaščitimo svojo kožo s primernimi oblačili

Kadar se zavoljo aktivnosti soncu v priporočenih urah nikakor ne moremo izogniti, poskrbimo za primerno zaščito najbolj izpostavljenih delov telesa s primernimi oblačili. Kožo prekrijmo z lahkimi, čim bolj gosto tkanimi oblačili, ki prekrijejo roke in noge. Temnejša oblačila kožo ščitijo bolje od svetlejših. Na voljo so tudi oblačila, izdelana iz posebnih tkanin, ki kožo učinkovito ščitijo pred soncem (navadno so označena z oznako UPF – ultraviolet protection factor ali zaščitni faktor pred ultravijoličnimi žarki). Priporočljivo je nositi primerno pokrivalo na glavi, sploh če so vaši lasje redki oz. ste plešasti. Izberite klobuk s širokimi krajci ali legionarsko čepico, ki bo pokrila tudi vrat in uhlje. Ne pozabite na oči. Te zaščitimo s sončnimi očali, ki nudijo zaščito pred UV-žarki in hkrati preprečujejo sončni svetlobi, da bi oči dosegla s strani.

Izberimo svoji koži primerno kremo za zaščito pred soncem

Uporaba krem za zaščito pred soncem je zadnji ukrep v vrsti, ki bodo poskrbeli za zaščito vaše kože. Pri izbiri ustrezne kreme za zaščito pred soncem moramo vedeti, da te vsebujejo fizikalne in kemične filtre. Fizikalni filtri UVA- in UVB-žarke s kože odbijajo in jim tako preprečijo, da bi prodrli globlje vanjo. Ob stiku s sončnimi žarki ostanejo nespremenjeni. Kemični filtri pa delujejo po načelu absorpcije. Škodljive UV-žarke absorbirajo, prevzamejo njihovo energijo in se kemično spremenijo. Zaradi tega se sčasoma obrabijo in izgubijo učinkovitost. Najboljše kreme za zaščito pred soncem vsebujejo tako fizikalne kot kemične filtre, ščitijo tako pred UVA- kot pred UVB-žarki, hkrati pa so tudi vodoodporne.

Poleg tega je treba pri izbiri sončne kreme upoštevati tudi barvo vaše polti in občutljivost vaše kože na sonce, izbrati pa morate seveda tudi ustrezen zaščitni faktor. Posamezniki s svetlejšo poltjo, ki jih sonce hitreje opeče in težko porjavijo, potrebujejo kremo z višjim zaščitnim faktorjem (ZF 50 ali 50+), tisti, ki jih sonce redkeje opeče in zlahka porjavijo, pa lahko uporabijo kremo z nižjim faktorjem (ZF 15–30). Vedeti pa moramo, da na izbiro zaščitnega faktorja vpliva tudi čas izpostavljenosti sončnim žarkom.

Stopnja zaščite (SPF) ali zaščitni faktor (ZF) se namreč nanaša na razmerje med časom izpostavljenosti sončnim žarkom do pojava opekline z zaščitnim faktorjem in brez njega. V praksi nam ZF torej pove, kolikokrat dlje smo z zaščito lahko na soncu, kot če bi bili nezaščiteni. Pri izbiri ZF pa je treba upoštevati tudi tip kože, UV-indeks ter odboj sončnih žarkov.

Preberite tudi prispevek: Zaščita pred soncem – izogibanje, senca, šele nato krema – ABCzdravja.si

Pravila pravilnega nanosa kreme za zaščito pred soncem

–      Za enkraten nanos odrasla oseba potrebuje približno 35 ml kreme (cca. 6 polnih čajnih žličk), ki jo mora enakomerno porazdeliti po telesu.

–      Ne smemo pozabiti na najbolj izpostavljene dele telesa, kot so čelo, nos, ustnice, uhlji, veke, vrat, dekolte, kolena, stegna, stopala ter koža pod naramnicami kopalk ali obleke.

–      Zaščitno kremo nanesemo 30 minut pred izpostavitvijo soncu, obnoviti pa jo moramo vsaki dve uri oz. po vsakem kopanju, pretiranem potenju ali otiranju z brisačo.

–      Paziti moramo na rok uporabe, saj zaščitni filtri sčasoma izgubljajo učinkovitost.

Še zlasti občutljivi na sonce so otroci

Otroci so tisti, ki se nevarnosti sončnih žarkov še najmanj zavedajo. Hkrati pa je njihova koža izjemno občutljiva. Debelina otroške kože znaša namreč samo eno petino debeline kože odraslega človeka, poroženela plast kože je pri njih tanjša, celice pa niso še tako tesno skupaj. Zato se pri otrocih sončni žarki vpijajo hitreje in globje kot pri odrasli osebi. Za nameček pa celice, ki skrbijo za proizvodnjo melanina (odgovornega za t. i. porjavelost kože oz. njeno zaščito pred opeklinami), pri otrocih še niso razvite v enaki meri kot pri odraslih in ima posledično njihova koža manj naravne zaščite pred soncem.

Zato moramo pri otrocih še toliko bolj strogo upoštevati vse tri stebre ustrezne zaščite pred soncem. Sploh pri malčkih, ki so mlajši od šestih mesecev in za katere uporaba zaščitnih krem ni priporočena, je toliko bolj pomembno poskrbeti za izogibanje soncu in zaščito s primernimi oblačili. Pri otrocih, starejših od šest mesecev, pa poskrbite za dodatno zaščito z izbiro krem z visokim ZF, ki vsebujejo fizikalne filtre. Ti namreč ne prodirajo v otroško kožo in je posledično možnost alergičnih reakcij manjša.

ABC

A UVA-žarki so na delu skozi vse leto, tudi pozimi in ob oblačnih dneh.

B Sončni žarki so poglavitni vir nastanka kožnega raka.

C V Sloveniji lahko vitamin D s pomočjo sonca pridobimo samo med majem in septembrom.