Hialuronsko kislino mediji radi imenujejo tudi fontana mladosti, saj ima zaradi svoje sposobnosti vezanja vode nase in zadrževanja vlage v koži blagodejne učinke. Ženske jo rade kupujemo (in velikokrat zaradi nepazljivosti glede na višino koncentracije tudi preplačamo) v kozmetičnih kremah, na razpolago pa je tudi v koncentriranih serumih, prehranskih kapsulah in celo injekcijah. Njeno ozadje podrobneje razlaga dr. Mirjana Gašperlin, profesorica na Fakulteti za farmacijo.

Avtor: Anja Kuhar

Kaj pravzaprav je ta ‘sveti gral’ kozmetične industrije in zakaj je tako iskana?

Hialuronska kislina je pomembna fiziološka snov, ki jo v telesu kar v 50 % najdemo v koži, pogosta pa je tudi v ostalih vezivnih tkivih, npr. v hrustancih, živčnem tkivu, v sinovialni tekočini, v očeh itd. Je torej telesu lastna spojina in se nahaja v t.i. ekstracelularnem matriksu, prostoru med celicami. Povedano poenostavljeno. Če si predstavljamo, da je naše telo zgrajeno iz celic, so te opeka, ekstracelularni matriks je malta, ki celice drži skupaj in jim daje obliko, bistvena sestavina te malte pa je hialuronska kislina. Po kemizmu je polisaharid, sestavljen iz dveh monomernih enot D-glukuronske kisline in D, N-acetilglukozamina. Je anionska molekula z veliko molekulsko maso, ki ob prisotnosti vode tvori želatini podobno ogrodje.

V koži jo najdemo v dermisu oz. usnjici, spodnji plasti kože, vanjo pa so potopljena kolagenska in elastinska vlakna, ki dajejo koži čvrstost in elastičnost. Tem vlaknom daje oporo, nase pa veže velike količine vode, s čimer vzdržuje napet in gladek videz kože. Znano je namreč, da je za ustrezen videz kože zelo pomembna zadostna količina vlage. Hialuronska kislina je zelo ustrezen vlažilec, saj se lahko njena masa zaradi vezave vode poveča celo do 1.000-krat.

Hialuronsko kislino tvori telo samo, hkrati pa mu jo lahko tudi dodajamo. Kako deluje ‘zunanja’ hialuronska kislina na telo? Ali ima res tako blagodejne učinke ali je le še ena žrtev spretnih oglaševalskih prijemov?

Hialuronska kislina je sicer res zelo močan vlažilec, da pa bi v popolnosti dosegla svoje učinke, mora priti v notranjost kože. Težava nastane, ker gre za snov z visoko molekulsko maso, ki – v primeru dermalnega nanosa – ne prodira skozi kožo, prodirajo lahko le manjše molekule, torej hidrolizati (osnovni gradniki hialuronske kisline). Vlažilni učinek je odvisen od molekulske mase. Čim večja kot je, več vode veže nase. Pri derivatih hialuronske kisline z manjšo molekulsko maso, ki bi teoretično lahko prešla zgornjo roženo plast kože – ta predstavlja največjo oviro za prehod učinkovin – je možen mehanizem delovanja ta, da se v koži s pomočjo encimov lahko ponovno gradi večje komplekse, zato je dovolj, da v kožo pripeljemo gradnike osnovnih enot. V kremah tudi hialuronska kislina z večjo molekulsko maso lahko deluje vlažilno, vendar je v tem primeru njen učinek omejen na površino kože. Tam namreč naredi film in tako prepreči izhlapevanje vode iz površine kože, vanjo pa ne prehaja.

Torej so učinki vidni?

Zadnje čase prihajajo na tržišče zelo koncentrirani izdelki, ki vsebujejo hialuronsko kislino in naj bi učinkovali tudi pri negi starejše kože. Pri staranju se namreč vse plasti kože stanjšajo, zmanjša se količina elastinskih in kolagenskih vlaken ter tudi hialuronske kisline, kar povzroči, da je starejša koža na videz tanka, neelastična oziroma kot pergament. Pri teh izdelkih je torej treba snov dostaviti v kožo, zato moramo uporabljati hidrolizate v čim večjih koncentracijah. Večja kot je koncentracija, večji so učinki, s tem pa tudi cena. Če je koncentracija v kremi zelo majhna, deluje le kot »navaden« vlažilec, proti staranju pa žal ne.

Precej proizvajalcev kozmetike srednjega in višjega cenovnega razreda jo ponuja v obliki krem in močno koncentriranih serumov.

Poleg hialuronskih krem sem zasledila tudi bolj invazivne terapije, pri katerih hialuronsko kislino vbrizgajo v telo. Kdaj so primerni ti radikalnejši ukrepi?

Te injekcije se uporabljajo predvsem v dermatoloških ambulantah z namenom glajenja gub, pri čemer se hialuronsko kislino s pomočjo majhnih iglic vbrizga pod kožo, terapija pa se je pojavila kot alternativa botoksu. Slednji je namreč toksin, ki paralizira mišice gub, medtem ko je hialuronska kislina naravna in sprejemljiva tudi za tiste, ki prisegajo na naravno kozmetiko.

Z injekcijo jo nanesemo v usnjico, na mesto, kjer želimo popravek. Učinki so odvisni od vrste polnila. Za glajenje gub uporabljajo spojine z različno viskoznostjo, ki pa je spet odvisna od molekulske mase. Pri uporabi bolj viskoznih derivatov so učinki boljši in trajajo dlje časa, se pa lahko pojavi neenakomeren videz kože ali celo vozlički, ker se zaradi viskoznosti snov ne razporedi enakomerno. Res pa je, da so izkušeni strokovnjaki dosegli kompromis med viskoznostjo in učinkom, zato je skrb odveč.

Lahko hialuronsko kislino uporabljamo tudi v zdravilne namene, npr. z vbrizganjem na področje sklepov?

V zdravilne namene se hialuronska kislina uporablja pri zdravljenju osteoartritisa kolena, pri čemer se vbrizga neposredno v koleno in poveča viskoznost sklepne tekočine. Uporablja se tudi v očesni kirurgiji pri transplantacijah roženice, operacijah katarakte in glavkoma. Dokazano pospešuje celjenje ran in deluje ugodno pri zdravljenju atopičnega dermatisa.

Ali lahko s hialuronsko kislino pretiravamo?

Jaz sem mnenja, da ne, ker so v koži encimi, ki uravnavajo njeno koncentracijo, jo razgrajujejo ali tvorijo. Njena življenjska doba naj bi bila največ tri dni, zatem se razgradi na osnovne enote in zopet tvori, tako da je ne more biti preveč. Pomanjkanje se še posebej pozna v starosti, ko encimi opešajo in je ne zmorejo več tvoriti v zadostnih količinah. Koža, ki ima premalo hialuronske kisline, je izsušena, tanjša in bolj občutljiva na dražljaje. Če pa hialuronska kislina ne prehaja v kožo, potem pa sploh ne more priti do škodljivih učinkov. Pri tem bi še enkrat rada poudarila, kako pomembno je, da je koža ustrezno navlažena in da uporabljamo ustrezne hidratantne kreme. V današnjem času so za kožo še posebej težavni klimatizirani prostori, centralna kurjava itd., posledično je tudi mlada koža hitro izsušena, zato naj bo osnova vsake nege kože hidratacija že od pubertete naprej.

Veliko se govori o antiage kozmetiki, ki jo ženske začenjajo uporabljati že zelo zgodaj. Kakšna so vaša priporočila glede uporabe teh krem, do kdaj je treba počakati in zakaj?

Prvi, nevidni znaki staranja kože naj bi se začeli okrog 25. leta starosti, vendar ni smiselno prezgodaj začeti z uporabo zelo aktivnih krem, saj kožo na nek način razvadimo, čaka na zunanjo spodbudo in potrebuje vedno bolj intenzivno nego za ohranjanje stanja. Odvisno je sicer od tipa kože, vendar bi sama odsvetovala zelo aktivno nego proti gubam pred 40. letom starosti. Če jo uporabljamo že prej, se lahko zgodi le, da bomo močno orožje porabili že prej, preden bi ga res potrebovali. Ker pa je videz kože možno povezan z ustrezno količino vlage v koži, poskrbimo za ustrezno vlaženje kože.

September, 2012