Čeprav se zdi, da o hujših težavah s kožo pred desetletji nismo govorili, seboroični dermatitis ni novodobna bolezen, saj so jo opisali že pred več kot sto leti. Specializant dermatovenerologije Klemen Kikel, dr. med., z Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru razlaga, da je danes veliko več govora o atopičnem dermatitisu, ki pa je skupaj z ostalimi alergijskimi boleznimi v dva- do trikratnem porastu v razvitih državah. Atopični in seboroični dermatitis sta med seboj povezana, saj bo polovica novorojencev s hudo obliko seboroičnega dermatitisa razvila tudi atopični dermatitis.

Avtor: Klemen Kikel, dr. med.

Seboroični dermatitis

Otroško obliko te bolezni ima večina novorojencev in se pojavi kakšen teden po rojstvu in traja do tretjega meseca, nato po navadi izzveni. Kaže se z mastnimi, rumenkastimi luskami v predelu lasišča (kar poznamo kot temence), lahko pa tudi z vnetjem v predelu kožnih gub na vratu, pod pazduhami in v dimljah.

Druga oblika je seboroični (pomeni, da se pojavlja tam, kjer je koža bogata z lojnicami) dermatitis pri odraslih, ki je prav tako pogosta bolezen, saj ima z njim težave vsaj 5 % ljudi. Glede na to, da je seboroični dermatitis najpogostejši vzrok za luščenje lasišča, ga nekateri zmotno enačijo s prhljajem. Nekateri dermatologi so mnenja, da je prhljaj samo zelo blaga oblika seboroičnega dermatitisa lasišča. Preden začnemo sami zdraviti prhljaj s šamponi, je smiseln pregled pri dermatologu, ki bo postavil diagnozo, se pravi opredelil vzrok luščenja in odredil zdravljenje.

Razlika med atopičnim in seboroičnim dermatitisom

Sama beseda dermatitis pomeni vnetje kože, ki pa ga glede na vzrok dodatno opredelimo. Atopični dermatitis je vnetje kože ob nagnjenosti k alergijam, s pogosto pridruženo alergijsko astmo ali senenim nahodom.

Seboroični dermatitis je kronična vnetna bolezen, ki se kaže z luščenjem drobnih lusk bele do rumenkaste barve na za bolezen značilnih mestih. Najpogosteje so prizadeta mesta, kjer je količina žlez lojnic največja, in sicer lasišče, sprednji rob lasišča, obrvi, veke, predel ob nosu, za ušesi in v njih ter pri moških v predelu prsnice. Tukaj se pojavi rdečina z luskami, ki je po navadi tudi srbeča.

Vzroki

Vzroka seboroičnega dermatitisa natančno ne poznamo, vendar ga povezujemo s povečanim izločanjem loja, ki daje ugodno okolje za prekomerno razrast kožne plesni iz rodu glivic malasezija, ki je sicer normalno prisotna na koži vseh ljudi in ni nevarna. Povsem drugačna je od glivic, ki povzročajo obolenja nohtov, ali tistih, ki jih najdemo v živilih. Malasezija se razmnožuje na zelo mastnih delih kože in povzroča vnetje, to pa vodi do srbečice na koži in na lasišču.

Seboroični dermatitis se pojavi, če se skrajša proces obnavljanja celic na lasišču, kar vodi do hitrega luščenja roženih kožnih celic, ki se sprimejo v vidne luske. Kožno stanje pri obolelih poslabšajo dejavniki, kot so telesna ali čustvena obremenitev, hormonske spremembe, hladnejše temperature jeseni in pozimi ter neustrezna nega kože. Najhujše oblike seboroičnega dermatitisa je prepoznati pri bolnikih, okuženih s HIV, ki imajo oslabljen imunski sistem. Klemen Kikel poudarja, da je velika večina bolnikov popolnoma zdravih. Zanimivo je tudi, da se pogosteje pojavlja pri nevroloških bolnikih, še posebej tistih po možganski kapi in s parkinsonovo boleznijo. Stres je izjemno pomemben dejavnik za poslabšanje kožnega stanja pri bolnikih s seboroičnim dermatitisom.

Ali je seboroični dermatitis luskavica?

Glede povezave med seboroičnim dermatitisom in luskavico med dermatologi ni enotnega mnenja. Najbolj razširjeno je mnenje, da seboroični dermatitis ni vrsta luskavice, vendar ju je takrat, ko je prizadeto predvsem lasišče, včasih zelo težko ločiti. Samo skozi čas, ko se pojavijo še spremembe drugje po koži, lahko ugotovimo, za katero bolezen gre.

Seboroični dermatitis in higiena

Seboroični dermatitis ne nastane zaradi neustrezne higiene. V resnici se kožno stanje poslabša pri prekomernem drgnjenju in uporabi agresivnih mil, kar je še posebej značilno za temence pri novorojenčkih.

Diagnostika

Diagnoza se po navadi postavi zgolj s pregledom in veliko bolnikov uspešno zdravijo že izbrani osebni zdravniki sami. K specialistom pridejo večinoma bolniki, pri katerih diagnoza ni popolnoma jasna ali pa imajo nekoliko trdovratnejšo obliko bolezni. Pri odraslih je bolezen kronična, kar pomeni, da zdravila zanjo še ni, vendar jo z zdravilnimi kremami in določenimi kozmetičnimi preparati uspejo obvladati do te mere, da so bolniki popolnoma brez težav.

Zdravljenje

Pri večini bolnikov zadošča občasna, nekajdnevna uporaba blage protivnetne (kortikosteroidne) kreme na žarišča ob poslabšanjih. Če je potrebno daljše zdravljenje, nadaljujemo s protiglivičnimi kremami, ki jih lahko nanašamo dlje časa do popolnega izboljšanja. Za lasišče se uporabljajo šamponi, ki vsebujejo protiglivične zdravilne učinkovine, ki jih pred spiranjem pustimo učinkovati nekaj minut. Dermatologi se sicer v primeru zelo hudih oblik odločijo tudi za zdravljenje s protiglivičnimi tabletami ali zdravili iz skupine retinoidov.

Alternativa

Ni podatkov, ki bi govorili, da bi kateri izmed ekstraktov rastlin blagodejno vplival na bolezen. Praksa iz ordinacij kaže, da zaradi kontaktne preobčutljivosti na alergen v zeliščnih kremah lahko pride do dodatnega vnetja, zato dermatologi t. i. alternativo odsvetujejo.