Zardevanje opredeljujemo kot občutek toplote, ki jo spremlja rdečica in se najpogosteje pojavi na obrazu, lahko pa zajame tudi vrat, uhlje, prsni koš in druga področja.

Avtor: Klemen Kikel, dr. med.

Rozaceja je pogosta težava, s katero se srečujemo v medicini in ima širok razpon vzrokov. Med najpogostejšimi so tako imenovani termoregulatorni vzroki (kamor sodita vročina in pregrevanje telesa zaradi vadbe ali izpostavljenosti zunanjemu viru toplote), navali vročice v menopavzi, čustveni vzroki in kronična kožna bolezen, imenovana rozaceja ali akne rozacea.

Pogosta bolezen oseb s svetlim tipom kože

Rozaceja je bolezen, ki jo najpogosteje diagnosticiramo pri osebah s svetlo poltjo, značilno keltskega izvora (Irska), in pojavnost znaša med enim in desetimi odstotki. Redkejša je pri tistih s temnejšo poltjo kože, zakaj, ne vemo. Verjetno več kožnega pigmenta melanina v koži zakrije rdečico ali pa bolje obvaruje kožo pred ultravijolično svetlobo, ki značilno poslabša rozacejo. Mogoče so navsezadnje ti ljudje genetsko preprosto manj dovzetni, da razvijejo bolezen. Najpogosteje obolevajo osebe starejše od 30 let, pogosteje ženske, vendar bolezen poteka hujše pri moških.

Vzrokov je več in še niso dokončno pojasnjeni

Zakaj bolezen nastane, še danes ne razumemo popolnoma. Vlogo pri nastanku kroničnega vnetja in žilnih nepravilnosti imajo najverjetneje nepravilnosti prirojenega (nespecifičnega) imunskega sistema. Raziskave kažejo, da vnetje stimulirajo tudi mikroorganizmi, med katerimi se najpogosteje omenja pršica Demodex, ki v večji meri naseljuje lasne mešičke pri ljudeh, obolelih za rozacejo. Podkožne žilice bolnikov prekomerno reagirajo na zunanje dražilce, kot so pekoča hrana, alkoholne pijače in zunanji fizikalni vplivi (mraz, vročina, hitre temperaturne spremembe, ultravijolično sevanje), na kar se odzovejo z razširitvijo. To govori v prid motnjam tudi na nivoju žil. Prav tako ni zanemarljiva dedna komponenta bolezni, saj se le-ta pogosteje pojavlja v določenih družinah.

Od rdečice, razsejanih bunčic in gnojnih mehurčkov do zadebeljene kože

V grobem lahko potek bolezni razvrstimo v tri stopnje. Najprej je prisotna stalna rdečica obraza in ponavljajoče se epizode zardevanja, ki ga lahko spremlja tudi potenje. Pod kožo vidimo razširjene žilice, ki se nahajajo pretežno na licih. Koža postane občutljiva na kozmetične izdelke, ki lahko še poslabšajo simptome bolezni (stopnja 1). Kadar se bolezen stopnjuje, na obrazu opazimo papule (bunčice), na dotik trde vzbrsti in/ali pustule (gnojne mehurčke), ki spominjajo na mozolje (stopnja 2).

Nikoli ne vidimo komedonov oziroma tako imenovanih ogrcev, ki načeloma govorijo v prid mozoljavosti. Na nadaljnji stopnji (stopnja 3) pride do povečanja lojnih žlez in namnožitve veziva v koži, ki se kažeta kot zadebeljena, neenakomerna koža. Najpogosteje so na nosu in govorimo o rinofimi, gomoljasti zadebelitvi nosu. Podobne spremembe lahko zajamejo tudi kožo lic, čela in brade. Pomembna je tudi prizadetost oči, ki se pojavi pri približno polovici bolnikov in jo opazimo kot vnetje vek, očesnih veznic ali celo roženice, ki se lahko tudi zamoti.

Splošni ukrepi in pravilna nega lahko pomagata kontrolirati simptome

Rozaceje ne moremo pozdraviti, vendar lahko blažimo moteče simptome in preprečujemo slabšanje bolezni. To nam včasih lahko uspe s splošnimi ukrepi, kamor sodi izogibanje sprožilnim dejavnikom, ki pri bolniku povzročajo zardevanje. Najpogosteje so to izjemne temperature, prekomerno izpostavljanje soncu, pekoča hrana, alkohol, duševni stres ter določena zdravila. Zelo je pomembna pravilna nega kože, ki vključuje redno čiščenje kože s preparati, ki ne vsebujejo mila, in nanos vlažilne kreme. To pripomore k obnavljanju kože in zmanjšanju njene občutljivosti. Potrebna je tudi zaščita pred sončnimi žarki, tako da svetujemo vsakodnevno uporabo kreme z zaščitnim faktorjem vsaj 30. Mnogi bolniki si pomagajo tudi z podlagami za ličila v zelenih odtenkih, ki zmanjšujejo presevanje rdečice čez puder in zmanjšajo opaznost nepravilnosti.

Posežemo tudi po zdravilih in laserju

Naslednja stopnja zdravljenja je zdravljenje z zdravili, laserjem in drugimi visokoenergetskimi viri svetlobe. Načeloma uporabljamo lokalna zdravila v obliki kreme ali gela, in sicer najpogosteje antibiotik metronidazol in azelainsko kislino. Točnega mehanizma, kako zdravili delujeta pri zdravljenju rozaceje, ne poznamo.

Najbolj sta učinkovita pri zdravljenju papul in pustul, ampak pripomoreta tudi k zmanjšanju rdečice obraza. Težje oblike rozaceje zdravimo sistemsko s tabletami antibiotika iz skupine tetraciklinov ali derivati vitamina A, imenovanimi retinoidi. Z uporabo laserja v tkivo vnašamo visoko energijo, zaradi katere se podkožne žilice zapro, kar zmanjša rdečico obraza in v določeni meri lahko privede tudi do zmanjšanega števila gnojnih mehurčkov. Tudi slednja oblika zdravljenja ni trajna in zato jo je v večini primerov potrebno ponavljati.

Kadar je rdečica obraza trajna in moteča, je zagotovo smiselen pregled pri zdravniku dermatologu. Pogosto lahko s kliničnim pregledom in z izključitvijo drugih vzrokov, ki spominjajo na rozacejo, postavi diagnozo. Tako lahko preprečujemo poslabšanja bolezni in omogočimo, da se bolnik počuti bolje v svoji koži.