Ljudje se še vedno, kljub svarilom strokovnjakov o neprimernosti pretiranega sončenja, soncu zelo radi izpostavljamo, saj se sami sebi zagoreli zdimo veliko bolj zdravi in privlačni. Že dolgo pa velja, da je potemnela polt pravzaprav nezdrava in kot najnevarnejšo posledico s seboj prinaša povečano tveganje za nastanek kožnega raka. Najbolje se je soncu torej čim bolj izogibati oz. se, ker to vedno ni mogoče, primerno zaščititi z ustrezno visokim zaščitnim faktorjem. Čeprav se pojavljajo številna nasprotujoča si mnenja o tem, ali so visoki faktorji v zaščitnih kremah resnično koristni ali pa za kožo celo ravno tako nevarni kot sončne opekline, velja, da je ustrezna zaščita pred ultravijoličnimi žarki s hkratnim izogibanjem soncu še vedno najboljša možna preventiva pred nevarnimi poznimi posledicami sončenja.

Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm., Lekarna Ljubljana

Prijetni sončni dnevi dobrodejno vplivajo na naše počutje, blažijo stres, nas prijetno grejejo in navdajajo z občutkom ugodja. Koristni so tudi za tvorbo vitamina D, ki je skupaj s kalcijem pomemben za zdravje naših kosti. Po drugi strani pa sonce poleg za nas prijetnih toplotnih žarkov in vidne svetlobe oddaja tudi nevarne žarke ultravijoličnega sevanja, ki jih glede na valovno dolžino delimo na: UVA-, UVB- in UVC-žarke. Kratkovalovne UVC-žarke in del UVB-spektra zadrži atmosfera, del UV-žarkov, ki doseže površje Zemlje, pa za našo kožo predstavlja precejšnjo nevarnost, saj so tako UVA- kot UVB-žarki pomemben dejavnik nastanka kožnega raka. Dolgovalovni UVA-žarki prodirajo globlje skozi kožo kot UVB in so glavni krivec za njeno pospešeno staranje, saj vodijo do poškodb elastina in kolagena, povzročajo pa tudi poškodbe dedne zasnove celic. Ultravijolični žarki UVB so žarki srednjih valovnih dolžin in prodirajo v zgornje plasti kože, kjer povzročajo opekline in vnetja, se pravi zgodnje škodljive posledice delovanja sončnih žarkov. Sončne opekline blažimo s hladnimi obkladki, z mazili oz. geli proti opeklinam, pri hujših opeklinah, ki jih ponavadi spremlja tudi slabo počutje, pa je potreben obisk zdravnika. Za nevarne sončne žarke je še posebej dovzeten dekolte, ne pozabimo pa zaščititi tudi ustnic in vek. Zaradi vse pogostejših alergij na sonce je pred odhodom na morje priporočljivo jemati pripravek antihistaminika oz. pripravke, ki vsebujejo antioksidante in vitamine za kožo. Slednji izboljšajo toleranco na sončne žarke in omogočijo lepšo in daljšo porjavitev. Seveda pa jemanje ne enih ne drugih ni smiselno brez hkratne uporabe ustreznih zaščitnih faktorjev proti UVA- in UVB-žarkom.

Pozne posledice sončenja se kažejo kot suha, stanjšana in ohlapna koža, kot gube ter sončne pege, najhujše pa kot kožni rak. Najnevarnejši rak kože je maligni melanom, katerega najpomembnejši dejavnik tveganja je ravno prekomerna izpostavljenost soncu v otroštvu, prav tako pa ni priporočljiva niti uporaba solarijev. Bodimo pozorni na kakršnekoli spremembe ali nenavadna pigmentna znamenja na koži, ki spreminjajo obliko, velikost ali barvo, in jih nemudoma pokažimo dermatologu. Ljudje s številnimi pigmentnimi znamenji pa naj se soncu, kolikor je mogoče, izogibajo.

Koža, ki je na sončne žarke še posebej občutljiva, pa je otroška. Otroke vedno zavarujmo s primernim pokrivalom, sončnimi očali in z majico. Kar se tiče dojenčkov do šestega meseca, jih soncu ne smemo izpostavljati, pač pa poskrbimo, da je čez voziček vedno nameščena tanka plenička. Mnoge mamice želijo kupiti zaščitne kreme že za povsem majhne dojenčke, čeprav dobijo v lekarni nasvet, da pripravkov zanje še ni na voljo, saj je neposredno izpostavljanje soncu zanje tako rekoč prepovedano. Niso redki primeri, ko starši šele nekaj mesecev starega otroka po nekaj ur vsakodnevno izpostavljajo soncu, ne da bi ga namazali z zaščitno kremo. Dojenčkova koža, pa tudi sicer koža otrok nasploh, je zelo tanka in občutljiva, s še ne izoblikovanimi zaščitnimi mehanizmi, s katerimi bi lahko popravila nastalo škodo zaradi škodljivih zunanjih dejavnikov. Za otroke, starejše od pol leta, je priporočljivo uporabljati čim manj agresivno kozmetiko na osnovi mineralnih zaščitnih faktorjev, ti namreč občutljive kože ne bodo še dodatno dražili. Tovrstni izdelki naj ne vsebujejo dišav in konzervansov, ki so pogosti povzročitelji vse bolj prisotnih alergij.

Tudi odrasli izberimo za zaščito svoje kože kakovosten in učinkovit izdelek za sončenje, ki naj bo fotostabilen (se na sončni svetlobi ne spreminja), termostabilen (stabilen in kemijsko nereaktiven pri visokih temperaturah) in hipoalergen (ne povzroča alergij). Prav tako naj nudi zaščito širokega spektra proti UVB- in UVA-žarkom. Po pripravku za zaščito pred soncem povprašajmo v lekarni, kjer nam bodo pomagali izbrati našemu tipu kože najbolj primernega. Zaščitni faktorji so organske in anorganske spojine, ki, vgrajene v pripravke za sončenje, od kože odbijajo sončne žarke in nas ščitijo pred njihovimi negativnimi vplivi. Nekateri organski zaščitni faktorji so bolj učinkoviti v območju UVA-spektra, drugi v UVB-, tretji pa tako v UVA- kot UVB-območju. Med t.i. anorganske (mineralne oz. tudi fizikalne) filtre prištevamo mikroniziran titanov dioksid in cinkov oksid, ki za razliko od organskih filtrov ne prodirata skozi poroženele plasti kože ter večinoma ne povzročata alergijskih kožnih reakcij. Naj nas ne moti preveč, da po nanosu zaščitnih krem z mineralnimi filtri na koži pogosto ostane belkasta sled, ki se rada prenese tudi na oblačila. Mnogi pripravki za sončenje so kombinacija organskih in anorganskih filtrov, s čimer je zagotovljena zaščita pred celotnim spektrom škodljivih ultravijoličnih žarkov. Lastnosti kakovostnih zaščitnih krem, mleka, emulzij ali losjonov so ponavadi okrepljene z dodatki antioksidantov, ki kožo še dodatno varujejo pred škodljivimi prostimi radikali.

Zanimivost

Prav tako kot dojenčki in otroci imajo občutljivo kožo tudi ljudje z zelo svetlo kožo, tisti z alergijami na sonce in raznimi kožnimi obolenji (npr. psoriaza, dermatitis). Pri občutljivih ljudeh težave zaradi sonca nastopijo že pri blagi izpostavljenosti soncu. Na splošno in ne zgolj pri občutljivi koži pa moramo paziti, da nanjo nanesemo dovolj kreme oz. mleka, saj v nasprotnem primeru zaščita pred sončnimi žarki ne bo ustrezna.

Zanimivost

Nekateri ljudje namesto sončne kreme z zaščitnim faktorjem še vedno prisegajo na uporabo olivnega ali šentjanževega olja. Za zaščito pred soncem tovrstna olja nikakor niso primerna, saj še povečajo občutljivost kože na škodljive sončne žarke. Olivno olje koristi pri negi izsušene kože po sončenju, šentjanževo pa se uporablja za blaženje sončnih opeklin.

Citati

»Naj nas ne moti preveč, da po nanosu zaščitnih krem z mineralnimi filtri na koži pogosto ostane belkasta sled, ki se rada prenese tudi na oblačila.«

Julij – avgust, 2010