Iščite po prispevkih
Avtorica: Joži Sinur
Pigmentnim znamenjem strokovno pravimo nevusi. Večinoma so rjavi, lahko pa so tudi kožne barve ali celo črni. Lahko so v nivoju kože ali nekoliko dvignjeni nad nivo, takšne lahko tudi zatipamo. Včasih so znamenja pecljate rasti, ta so po navadi najbolj moteča. V pigmentnih znamenjih so namnožene celice, ki tvorijo pigment (melanociti). Te so lahko zbrane v bazalnem delu povrhnje plasti kože, ali pa so globje. Pigmentna znamenja so lahko tudi poraščena z dlačicami.
Pigmentna znamenja se večinoma pojavijo v prvih dvajsetih letih življenja, nekatera tudi kasneje. Le eden do dva odstotka pigmentnih znamenj je vidnih že ob rojstvu. To so prirojena ali kongenitalna pigmentna znamenja in so po navadi večja od tistih, ki nastanejo kasneje.
Otrok do pubertete jih ima povprečno do 15, odrasli pa od 15 do 40. Obstajajo seveda tudi izjeme z velikim številom znamenj, denimo tudi več 100. Tudi med nosečnostjo se pod vplivom hormonov hitreje pojavljajo nova znamenja, številna pa potemnijo. Če znamenja rastejo počasi, na podoben način in so si tudi med sabo podobna, gre najverjetneje za nenevarna oz. benigna znamenja.
Po pregledu z dermatoskopom, povečevalno napravo z lučko, dermatolog oceni, katera znamenja imajo takšno strukturo, da bi se lahko razvila v rakava, ali pa so že rakava. Takšna je zato treba odstraniti z manjšim kirurškim posegom.
Maligni melanom je najnevarnejša oblika kožnega raka, ki nastane iz pigmentnih celic. Le v 10 do 30 odstotkih nastane iz predhodnega pigmentnega znamenja, večinoma pa vznikne na novo. Zato dermatologi svetujemo samopregledovanje kože enkrat mesečno.
Običajno je melanom nepravilne oblike oz. asimetričen, rob je nepravilen oz. ima podaljške ali izrastke, ima več barvnih odtenkov, največkrat je večji kot pet milimetrov, se hitro spreminja in raste.
Prav je, da spremembo pokažemo osebnemu zdravniku. Če bo presodil, da je sumljiva, bo izdal napotnico za pregled pri dermatologu.
Več kot 80 odstotkov melanoma je pogojenega s pretirano izpostavljenostjo soncu, najnevarnejše je občasno intenzivno izpostavljanje kože in posledične kožne opekline. Ob tem sonce povzroča tudi pojav nemelanomskih rakov kože, pospešuje staranje kože in drugo.
Varnega sončenja ni. Ker pa je gibanje na svežem zraku za naše zdravje nujno, se moramo znati primerno zaščititi. To pomeni, da se izogibamo sončnim žarkom med 10. in 16. uro oz. kadar je senca krajša od našega telesa, nosimo gosto tkana dolga oblačila in pokrivala, ki zaščitijo tudi zatilje, ter sončna očala, izpostavljene dele kože pa namažemo z varovalno zaščitno kremo. Kreme torej niso namenjene temu, da bi bili več na soncu, ampak nam omogočijo, da se pred njim zaščitimo, kadar se mu ne moremo izogniti.
Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj melanoma in nemelanomskih kožnih rakov. Otroška koža je bolj občutljiva za škodljiv učinek sončnega sevanja, ker je tanjša, slabše poraščena in v prvih letih življenja tudi slabše tvori kožno barvilo, ki predstavlja neke vrste naravno zaščito pred UV-žarki.
Otroci pa so tudi bolj izpostavljeni soncu, saj se med igro in športnimi dejavnostmi veliko gibljejo na prostem. UV-žarki okvarijo oz. poškodujejo kožne celice na različnih nivojih, med drugim povzročijo tudi okvaro genskega zapisa v jedru (DNA), kar lahko vodi v razvoj rakavih kožnih sprememb po več letih ali desetletjih.
Melanom je lahko dedna bolezen. O dedni obliki melanoma govorimo, kadar se ta pojavi pri dveh ali več posameznikih v družini. Po navadi obolevajo mlajši, 10 do 20 let prej, kot je povprečna starost ostalih obolelih, poleg tega pa se pogosteje pojavljajo kot multipli primarni melanomi oz. več melanomov na različnih delih telesa.
Sicer so bolj ogroženi ljudje svetle polti, zlasti svetlolasi in rdečelasi ter pegasti ljudje, svetlih oči, katerih koža na soncu hitro pordeči, nikoli pa ne porjavi. Dejavnik tveganja je tudi večje število pigmentnih znamenj, več kot 50. Ljudje, ki jih imajo veliko, namreč težje oz. kasneje opazijo sveže spremembe, kot tisti, ki imajo le posamezna znamenja. Pomemben dejavnik tveganja so tudi sončne opekline v otroštvu, pri nemelanomskem kožnem raku pa je dejavnik tveganja dolgotrajno izpostavljanje soncu. Večje tveganje za pojav melanoma je tudi pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom in pri tistih, ki so že imeli rakavo spremembo na koži.
Zelo pomemben dejavnik tveganja za nastanek melanoma je tudi obiskovanje solarijev. Dokazano je, da uporaba solarijev pred 30. letom poveča tveganje za pojav kožnega raka za 75 odstotkov.
Redno samopregledovanje kože enkrat mesečno je zelo pomembno za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb. Na delih telesa, ki jih ne vidimo, si pomagamo z ogledalom – lasišče, zadnja površina uhljev, hrbet, spolovilo, zadnjica, zadnja površina stegen in nadlahti ter pazduhe. Pozorni moramo biti tudi na morebitne pigmentne spremembe na nohtih.
Znamenja ocenjujemo po t. i. kriteriju ABCDE. A pomeni asimetrijo (angl. asymmetry), torej če je znamenje nepravilne, asimetrične oblike. Drugi kriterij je B oz. rob (angl. border), opazujemo torej, ali je rob nepravilen, policikličen, z izrastki. Pri barvi oz. kriteriju C (angl. colour) moramo biti pozorni, če znamenje vsebuje več barv, od svetlo rjave, modrikaste, bele do črne. Če je znamenje večje od šestih milimetrov, govorimo o kriteriju premera oz. kriteriju D (angl. dimension). Zadnji kriterij pa je razvoj oz. E (angl. evolution), torej če se znamenje spreminja v velikosti, barvi in debelini.
Preventivne preglede znamenj pri dermatologu svetujemo vsem, ki so že imeli katero od oblik kožnega raka, in tistim, ki sodijo v skupino rizičnih oseb za pojav tega obolenja – veliko število pigmentnih znamenj, melanom pri ožjem sorodniku, hude sončne opekline v mladosti, imunosupresivna terapija po presaditvi organa in drugo.
Če si pigmentno znamenje poškodujemo, ga oskrbimo kot ostale rane. Poškodba pigmentnega znamenje ni nič bolj nevarna kot poškodba ostale kože, zato je kakršna koli zaskrbljenost odveč. Rano umijemo in pokrijemo, da preprečimo okužbo.
Pozorni pa moramo biti, če znamenje pogosto krvavi brez predhodne poškodbe. V takih primerih je potreben obisk pri zdravniku.
Junij 2017