Pomlad je v polnem razcvetu, prišli so težko pričakovani topli in sončni dnevi. A z njimi tudi nekaj nevarnosti, ki prežijo nad nami še zlasti v času, ko »kažemo več kože«, denimo piki komarjev in klopov. Ker pa ljudje že od nekdaj živimo z in med živalmi, si z njimi delimo tudi precejšnje število bolezni. Zoonoze so bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi. Po podatkih Ministrstva za zdravje, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2015 v spremljanje vključenih 20 zoonoz oz. njihovih povzročiteljev. Mednje niso vključene okužbe, ki jih povzroča tigrasti komar, saj v našem okolju za zdaj še ni zaznane nevarnosti za okužbe z boleznimi, ki jih prenaša.

 

Avtorica: Petra Bauman

 

Zoonoze

Zoonoze so bolezni oziroma okužbe, ki se neposredno ali posredno prenašajo med živalmi in ljudmi. Okužba ljudi je možna z neposrednim stikom z okuženo živaljo, z zaužitjem kontaminirane hrane ali pa s posrednim kontaktom iz kontaminiranega okolja. Zoonoze povzročajo virusi, bakterije ali zajedavci. V človeško telo vstopijo z vdihovanjem, z zaužitjem preko ust, s pikom okužene žuželke ali preko kože.

Bolezen lahko pri ljudeh poteka od zelo blage oblike pa vse do smrtno nevarnih stanj. Otroci, starejši ljudje, nosečnice ter ljudje z oslabljenim imunskim sistemom so najdovzetnejši za okužbe. Okužene živali same mnogokrat ne izkazujejo znakov bolezni, zato moramo biti previdni. Doc. dr. Maja Sočan, spec. javnega zdravja, odgovarja, da novih vrst komarjev, ki bi jim lahko pripisali prenos bolezni, v Sloveniji ni bilo zaznati. Tigrasti komar (aedes albopticus) je za Slovenijo »nov komar«, podatkov o tem, koliko ljudi na leto je »žrtev« tigrastega komarja, ni, saj ljudje zaradi tega ne obiščejo zdravnika. Po besedah doc. dr. Sočanove so ga pri nas zasledili le na Primorskem in tudi v osrednji Sloveniji, vendar natančna razširjenost in njegova zmožnost prenosa obolenja še nista znani. Pik tigrastega komarja je neprijeten in boleč, mesto vboda je bolj rdeče in srbeče kot pri piku običajnega komarja. Bolezni, ki jih prenaša tigrasti komar (denga, čikungunja, rumena mrzlica …), v našem podnebnem pasu ni, v Slovenijo jih prinesejo le posamezniki, ki so potovali po deželah tropskega in subtropskega podnebnega pasu. V evropskem prostoru se pojavlja s tigrastim komarjem preneseni virus Zahodnega Nila (VZN), ki se je že v devetdesetih letih pojavljal v Romuniji in Rusiji, v Srbiji, na Madžarskem in ponekod na Hrvaškem. Rezervoar zanj so ptiči.

V letu 2014 v Sloveniji obolenja z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji niso bila zaznana. Zdravila za VZN ni. Večina okuženih (okužbo lahko potrdijo le krvni testi) celo ne razvije značilne vročine in glavobola, telo okužbo obvlada samo, vendar so te nalezljive bolezni vsaj v nizkem odstotku zmeraj lahko tudi smrtno nevarne. Še zlasti pri osebah z oslabelim imunskim sistemom, pri katerih okužba vpliva na vnetje možganskih ovojnic in na možganovino. Sicer pa le 20 odstotkov okuženih razvije bolezenske znake, podobne gripi, in le 1 odstotek zelo težko bolezen.

Tigrasti komarji so slabi letalci, pojasnjuje doc. dr. Sočanova, najraje se zadržujejo ob stoječi vodi. Če ga najdemo v svoji okolici, pomeni, da živijo nekje blizu, saj letajo na razdaljo do 300 m. Zato se, če je le mogoče, izogibajmo takšnim krajem in odstranimo vodne vire iz zunanje okolice, saj še tako majhno zajetje vode, drobna čašica, žlebovi, okrasne posode na vrtu itd. privabljajo komarja, ki se tam razmnožuje.

Pred piki nas sicer ščitijo oblačila, mreže in druge fizične zaščite, kemična sredstva (mazila, razpršila) pa moramo pravilno uporabljati, to pomeni, da sredstvo vedno nanesemo na vse izpostavljene površine in to večkrat.

Klopni meningoencefalitis

Število okuženih klopov vsako leto variira, saj je številka odvisna od tega, koliko jih prezimi. Lanska sezona je bila zanje neugodna, saj je bilo od spomladi do jeseni registriranih »le« okoli 100 primerov obolenj s klopnim meningoencefalitisom (KM). V nekaterih sezonah se ta številka povzpne tudi na 400. KM je zoonoza, ki se prenaša z vbodom klopa Ixodes ricinus. Je virusna bolezen osrednjega živčevja. Okužbo povzroča virus iz družine Flaviviridae. Virus se lahko prenaša tudi z uživanjem nepasteriziranega kozjega, ovčjega ali kravjega mleka oziroma mlečnih izdelkov.

Pojavlja se sezonsko, največ od meseca maja do oktobra, kar je povezano z biološko aktivnostjo klopov. Prvi znaki KM so podobni gripi in se pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Pri človeku se lahko pojavi utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, kasneje lahko nastopijo znaki, značilni za meningitis, kot so visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt. Okužbi so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, še posebej pa tisti, ki se veliko gibajo v naravi oziroma je njihov poklic povezan z delom na prostem. Slovenija velja za endemično območje KM in se še vedno uvršča na tretje mesto med evropskimi državami. Največ primerov okužb ugotavljajo na Gorenjskem, Koroškem in v osrednji Sloveniji. Zadnja leta spada med ogrožena območja tudi Goriška. Delež prebivalstva, ki se v Sloveniji redno cepi, je nižji od 10 odstotkov.

V letu 2013 je bil v Sloveniji zaznan prvi primer okužbe kot posledica zaužitja mleka. Zboleli so člani družine, ki so pili surovo kozje mleko. Bolezen se je razvila pri vseh članih, razen pri osebi, ki se je redno cepila.

V letu 2015 se bo vzorčilo surovo mleko na mlekomatih z namenom spremljanja stanja kontaminacije z virusom KME.

Zdravila za okužbo s klopom ni, vsi bolniki pa ne obolijo enako. Zelo nevaren je ugriz okuženega klopa za otroke do prvega leta starosti ter za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom. Bolnišnična oskrba zajema prebolevanje akutne faze bolezni, tj. nadomeščanje tekočin, lajšanje močnega glavobola, spremljanje krvnega tlaka.

Obolevnost: leta 2008: 251 primerov, leta 2009: 304 primeri, leta 2010: 166 primerov, leta 2011: 247 primerov, leta 2012: 164 primerov, leta 2013: 310 primerov in leta 2014: 102 primera.

Okužba s KM je ena od dvajsetih zoonoz, ki so v letu 2015 vključene v spremljanje – program monitoringa je sestavljen v sodelovanju Ministrstva za kmetijstvo, okolje in prehrano, Ministrstva za zdravje ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pri programu sodelujejo še Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Med najpogostejšimi zoonozami so salmoneloza, kampilobakterioza ter okužba z E. coli. Druge so še bruceloza, kampilobakterioza, ehinokokoza, okužbe z enterobaktri, listerioza, trihineloza, tuberkuloza (leta 2013 zabeleženih 140 novih obolenj), jersinioza, Q-vročica, cisticerkoza/trakuljavost, dermatofitoze, steklina (od leta 1950 ni bila zabeležena več nobena okužba pri ljudeh), MRSA, okužbe z enterokoki, okužbe z norovirusi, okužbe s hepatitisom A,

 

Kampilobakterioza

Okužba se najpogosteje širi z uživanjem toplotno slabo obdelanega, zlasti perutninskega mesa, ter z živili, ki so bili s takšnim mesom v stiku. Možen je tudi prenos z vodo in kontaktni prenos med ljudmi ali z domačih živali na ljudi. Kampilobakter je od leta 2009 dalje najpogostejši prijavljeni bakterijski povzročitelj gastroenterokolitisov (driska, bolečina v trebuhu, vročina) v Sloveniji, na drugem mestu so salmonele in okužbe z E. coli.

Rezervoar:

Kampilobaktri so bakterije, katerih naravni življenjski prostor je črevesje ptičev in sesalcev. Zato jih pogosto izolirajo zlasti iz prebavil perutnine, lahko pa tudi drugih klavnih živali, kot na primer prašičev, govedi, ovc, tudi domačih ljubljencih, kot so psi in mačke. Njegovo prisotnost so potrdili tudi pri divjih pticah in okoljski vodi. Posredno pa lahko med proizvodnim procesom pride tudi do okužbe živil, s katerimi se potem lahko okuži človek.

Od leta 2008 dalje število prijav kampilobakterioze ostaja na približno enaki ravni. Umrl ni nihče. Povprečna številka obolelih na letni ravni je 1000.

 

Salmoneloza

Najpogosteje jo povzročata Salmonella Enteritidis in Salmonella Typhimurium, sicer obstaja okoli 2600 podvrst. Prenaša se predvsem z uživanjem termično slabo obdelanega perutninskega mesa ali domačih proizvodov, ki vsebujejo surova jajca, kot na primer tiramisu, majoneza in razne kreme. Bakterija se lahko prenaša tudi s premalo očiščenim kuhinjskim priborom, kot so noži, deske za rezanje ipd., ali z nezadostno higieno rok. Možen je tudi neposredni prenos s človeka na človeka (fekalno-oralna pot), pri tem pa je potrebno veliko število mikrobov (minimalno 1000 bakterij). Salmonela se razmnožuje med 10 in 47 °C. Odporna je proti zmrzovanju, uniči pa jo segrevanje nad 70 °C vsaj 15 sekund.

Večina ljudi preboli salmonelozo brez znakov bolezni v nekaj dneh, pri nekaterih se pojavi gastroenterokolitis, možni so tudi zapleti. Umrljivost je zelo nizka in je manjša od 1 odstotka. Največ prijav je bilo leta 2003 (4005 primerov oz. 28 izbruhov bolezni), odtlej se je število prijavljenih okužb znižalo za več kot 90 odstotkov, leta 2013 je za salmonelozo zbolelo 320 oseb.

 

Okužbe z VTEC – verotoksična escherichia coli

Escherichia coli (E. coli) je vrsta bakterij iz rodu ešerihij. Predstavlja velik del normalne črevesne mikroflore pri sesalcih. Nekateri sevi E. coli so virulentni in povzročajo črevesne in zunaj črevesne okužbe. Za salmonelami in kampilobaktri so E. coli tretji najpogostejši bakterijski povzročitelj drisk v Sloveniji. Med letoma 2005 in 2014 je bilo  zabeleženih od 113 do več kot 200 prijav E. coli letno.

Rezervoar: prežvekovalci, predvsem mlado govedo in divjad.

 

 

Zadnji dostopni podatki EFSA (Evropske agencije za varno prehrano), objavljeni letos za leto 2013, zajemajo podatke o zoonozah v 32 evropskih državah (od tega 28 držav članic EU). Najpogostejša zoonoza je bila kampilobakterioza, ki se je po večletnem trendu naraščanja ustalila. Upadlo je število salmoneloz, predvsem pri perutnini, prav tako je zaznati upad jersenioz (v svinjah in njihovih izdelkih), naraslo pa je število listerioz in okužb z E. coli. 28,9 odstotkov izbruhov bolezni (ko naenkrat zboli večje število ljudi), ki kažejo na zastrupitev s hrano ali vodo, ni bilo mogoče vzročno pojasniti. Prenosniki izbruhov so sicer v glavnem jajca in njihovi izdelki, gostilniška hrana ter ribe in izdelki iz njih.

Zoonoze so povečini enosmerne, kar pomeni, da se med ljudmi ne prenašajo. Ko smo preboleli zoonozo, smo nanjo večinoma imuni, kar pa ne velja za salmonelo, saj se lahko v življenju večkrat okužimo z drugačno bakterijo.

 

Maj 2015