Pogoste poletne kožne nevšečnosti

Pogoste poletne kožne nevšečnosti

Medtem ko so pozimi težave s kožo običajno posledica suhega zraka v zaprtih prostorih in nizkih temperatur, poleti nevšečnosti povzroča sončno sevanje v kombinaciji s pospešenim potenjem. Poleg opeklin, ki so v poletni vročini pogosta težava, pa ne gre pozabiti niti na druga kožna stanja, kot so vnetja kože in alergija na sonce. Prav tako tudi v poletnih mesecih lahko pride do nevšečnosti, kakršni sta impetigo ali zanohtnica, spremembe na koži pa so lahko tudi posledica vbodov zajedavcev in insektov ali stika z dražečimi snovmi.

Tudi v poletnih mesecih imajo dermatologi polne roke dela, čeprav morska voda in sonce v dobršni meri pomirita razdraženo kožo in omilita posamezne kožne bolezni.

»Nekatere bolezni, kot so luskavica, atopijski in seboroični dermatitis, se v poletnih mesecih značilno izboljšajo in jih v dermatoloških ambulantah videvamo nekoliko manj. Na drugi strani pa so pogostejši vbodi kožekrilcev s preobčutljivostnimi reakcijami, ugrizi klopov, ki lahko prenašajo boreliozo, in tudi piki drugih insektov,« pojasni Klemen Kikel, dr. med., spec. dermatovenerolog, z oddelka za kožne in spolne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in nadaljuje: »Pogosteje srečujemo tudi kontaktne ekceme, ki so posledica izpostavitvi kože sokovom rastlin ob alergijski nagnjenosti ali v kombinaciji s soncem. Slednjega imenujemo fitofotodermatitis. V poznih pomladnih in zgodnjih poletnih mesecih je pogostejša tudi polimorfna svetlobna reakcija, kot posledica izpostavitve UVA-žarkom pri dovzetnih osebah – kar bolniki najpogosteje opisujejo kot alergija na sonce

Posledica čezmerne izpostavljenosti soncu so tudi opekline, ki pa, čeravno zelo pogoste, zelo poredko zahtevajo zdravniško oskrbo.

Sončne opekline

Sestavni del sončnega sevanja je tudi UV-sevanje, ki ga sestavljajo UVA-, UVB- in UVC-žarki. Slednje v večji meri zaustavi že ozonska plast, medtem ko dolgovalovni UVA- in srednjevalovni UVB-žarki prodirajo vse do zemeljskega površja in naše kože. UVA-žarki prodirajo najgloblje v kožo in poškodujejo molekule DNK ter povzročijo prezgodnje staranje kože in povečajo tveganje za pojavnost kožnega raka kasneje v življenju.

sončne opekline

Del UVB-žarkov naša koža odbije, okvirno tretjina pa jih prodre v povrhnjico in zgornji del usnjice, kar se na koži odraža z opeklinami in rdečino. Strokovnjaki vsakoletno opozarjajo na negativne posledice sončenja, kljub temu pa se ljudje še dandanes premalo zavedajo posledic sončnih opeklin na dolgoročno splošno zdravje in zdravje kože. Iz raziskav, ki so jih opravili v Združenju slovenskih dermatovenerologov (ZSD), je namreč razvidno, da je velik delež vprašanih do polnoletnosti opekline izkusil tudi na lastni koži, bodisi z rdečino ali celo mehurji. A prav opekline v otroštvu predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za pojav kožnega raka kasneje v življenju.

Tveganje za nastanek melanoma pa se poveča tudi s številnostjo sončnih opeklin in opeklin z mehurji. Zato opozorilo, da se je sploh v poletnih mesecih treba zavedati pomena zaščite pred soncem, ni nikoli odveč. V ta namen se izogibajte pripeki med 10. in 17. uro, tako na soncu kot tudi v senci pa se primerno zaščitite z lahkimi oblačili in sončno kremo primernega faktorja. Izbira te je v veliki meri odvisna od tipa naše kože.

Izbira zaščitnega faktorja (SPF)

Zaščitni faktor podaja približno razmerje, koliko časa bo trajalo, da nas sonce opeče, če smo namazani, v primerjavi s tem, če izdelka z zaščitnim faktorjem ne uporabimo. Če nas tako opeče po 10 minutah, bo izdelek s SPF 30 ta čas podaljšal za 30-krat, torej na približno pet ur. Koliko časa bo zaščita zdržala, je odvisno tudi od količine nanesenega izdelka, pa tudi od stika z vodo in drugih dejavnikov. Posamezniki s temnejšim tenom kože imajo že po naravi večjo raven melanina, medtem ko ga imajo ljudje s svetlejšo poltjo manj, prav vsi pa za zaščito pred sončnimi žarki potrebujemo sončno kremo.

Strokovnjaki vsakoletno opozarjajo na negativne posledice sončenja, kljub temu se ljudje še dandanes premalo zavedajo posledic sončnih opeklin na dolgoročno splošno zdravje in zdravje kože.

Zanohtnica

Gre za najpogostejšo obliko vnetja na roki, ki je posledica specifične oblike konic prstov tako na nogah kot na rokah. Med obnohtnim delom in nohtom se namreč rade zbirajo bakterije, ki se ob poškodbi na predelu obnohtja prerinejo v tesen del med obnohtjem in nohtom, kar lahko vodi v vnetje.

na sliki: zanohtnica, vnetje prsta, vnetje pri nohtu

Poškodbe so lahko posledice tako sesanja prstov kot grizenja nohtov pa tudi posledica neprimerne pedikure oz. manikire. Lahko pride tudi do kronične oblike zanohtnice, ki je posledica odstopanja obnohtja zaradi dolgotrajne izpostavljenosti vodi, vlagi in nekaterim agresivnim kemičnim sredstvom.

Zanohtnica se kaže z oteklino in rdečino na področju ob nohtu, na otip pa je predel boleč in topel. Pojavi se lahko tudi bolečina v najbližjem sklepu, ob napredovanju bolezni lahko ob nohtu pride do kopičenja gnoja, lahko pa se bolečina in rdečina razširita tudi na celoten prst. Zaradi vnetja bezgavke postanejo otekle, bolezen lahko spremljata povišana telesna temperatura in slabo počutje. Zdravljenje je odvisno od faze napredovanja bolezni, v začetnih fazah zadostujejo že hladni obkladki in kopeli, medtem ko je v primeru, da se bolečina in vnetje (ob povišani telesni temperaturi) razširita na celoten prst, nujen obisk zdravnika, ki predpiše zdravljenje z antibiotikom. V primeru ognojka je treba tega tudi kirurško odstraniti.

Impetigo

Mehurčki in hraste na koži so lahko posledica gnojne okužbe vrhnjega sloja kože, t. i. impetiga.

impetigo pri otroku, impetigo

Povzročitelji impetiga so stafilokoki in streptokoki, ki poleg okužb kože in podkožja lahko povzročijo tudi vnetja različnih tkiv in organov. Omenjene bakterije se najprej naselijo na koži, skozi drobne ranice in razpoke pa vstopajo globlje v naš organizem. Na mestu vstopa pride do gnojne okužbe kože v obliki papul (okrogle izboklinice), značilnih za impetigo.

»Inkubacijska doba impetiga je 4–10 dni. Najprej se pojavijo drobne bunčice ali papule, ki se nato razvijejo v mehurčke, okrog katerih je koža pordela. Ti mehurčki z gnojavo vsebino nato hitro počijo in ostanejo značilne medeno obarvane kraste,« pojasni Kikel, mehurčki pa se lahko razširijo po vsem telesu in se celo prenašajo na ljudi, s katerimi smo bili v tesnem stiku. Kužnost v primeru antibiotičnega zdravljenja upade dan po začetku jemanja antibiotikov, sicer pa se lahko podaljša za več tednov, gnojne spremembe celo za več mesecev. Pojavnosti impetiga je pogostejša v vročem in vlažnem podnebju, spremembe na koži pa se pogosteje pojavijo na mestih, kjer je bila koža predhodno že poškodovana.

Vnetje v kožnih gubah

V kožnih gubah se lahko ob znatnem potenju, visoki vlagi in temperaturah pojavijo neprijetna vnetja. Ta so zlasti pogosta pri dojenčkih, kjer do vnetij lahko pogosto pride pod plenico in v gubah.

Dojenčkova koža zahteva posebno nego, saj je precej bolj občutljiva kot koža nas odraslih. Pleničke je tako treba v poletnem času menjati še nekoliko pogosteje, ob pojavu vnetja pa uporabiti za to primerno mazilo.

Preberite tudi prispevek: Težave otroške kože

Vnetja, ki se pojavijo v dojenčkovih kožnih gubah, so največkrat posledica vlage, ki se tam nabira bodisi ob nezadostnem sušenju po kopanju ali ob potenju. Tovrstna vnetja so pogostejša tudi pri ljudeh s čezmerno telesno težo, saj se med gubami, ki so posledica čezmerne maščobe, lahko pojavi zastajanje potu in vlage. Zaradi mehanskega draženja kože na posameznih mestih in trenja med predeli kože, se ta vname in pordi, lahko tudi oteče.

Kot poudarja Kikel, vnetje v kožnih gubah (t. i. intertrigo) lahko nastane, kjer koli se koža dotika sosednje kože: »Sicer je to najpogosteje v dimljah, pazduhah, pod dojkama, v popku in trebušni gubi. Te predele je treba dnevno umivati s tekočo vodo in milom. Pomembno je, da so dobro osušeni in da nato ostanejo čim bolj suhi. Uporabljamo lahko tudi bombažne gaze za podlaganje in puder. Če je možno, je dobro, da je predel čim bolj zračen in se sproti posuši na zraku. To je pomembno tudi pri izbiri oblačil – izbiramo oblačila iz naravnih vlaken.«

ABC

A Zanohtnica je najpogostejša oblika vnetja na roki.

B Inkubacijska doba impetiga je 4–10 dni.

C Zaradi mehanskega draženja kože na posameznih mestih in trenja med predeli kože se ta vname in pordi.

REKLAMNO SPOROČILO

GLAVNI – Abena – KOMPENZACIJA – področja

REKLAMNO SPOROČILO

GLAVNI – Stada – Julij 25 področja
Skip to content