Iščite po prispevkih
Avtor: Anja Kuhar
Nohti pa so tudi ogledalo našega zdravja in zrcalijo naše prehranske grehe, pa tudi vpliv zunanjih dejavnikov, vnosa zdravil in različnih bolezni.
Kakšne težave z nohti poznamo, kako jih zdravimo in kaj vse nam naši nohti sporočajo, nam je izčrpno zaupala docentka s Katedre za dermatovenerologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, doc. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med., zaposlena na Dermatovenerološki kliniki v Ljubljani.
Najpogostejše težave z nohti na roki:
– krhkost in lomljivost,
– poškodbe zaradi škodljivih zunanjih dejavnikov,
– okužbe z bakterijami in glivicami.
Najpogostejše težave z nohti na nogi:
– glivične okužbe (v približno polovici primerov),
– poškodbe, ki so posledica mehaničnih pritiskov ob nošenju tesne obutve, rekreaciji, ortopedskih nepravnostih stopal itd.
Na nohtih se odražajo številni škodljivi vplivi zunanjega okolja ter bolezenske spremembe v notranjosti telesa. Vse, kar neugodno vpliva na stanje kože na dlaneh ali stopalih, posredno škodi tudi nohtom.
Spremembe na nohtih se pojavijo pri številnih boleznih, kot npr. moteno delovanje ščitnice, bolezni sklepov na prstih rok, bolezni jeter, ledvic, številne sistemske bolezni in pri nekaterih nevroloških bolezni. Pojavljajo se ob motnjah prekrvavitve, povzročajo jih lahko nekatera zdravila in pomanjkljiva prehrana, pri čemer pa se pomen kalcija, kar zadeva nohte, precenjuje.
Pri sicer zdravih ljudeh so vzroki za krhke in lomljive nohte najpogosteje zunanji škodljivi vplivi. Težava je predvsem pogosta pri ženskah. Pogosto močenje, uporaba čistil, detergentov ali drugih kemikalij, ki izsušujejo kožo, povzroča tudi izsušenost nohtov rok, za katere je škodljiva tudi vroča voda. Večjo krhkost nohtov lahko povzročijo tudi nekateri odstranjevalci lakov za nohte.
Krhkost nohtov je pogosta pri poklicih, ki zahtevajo pogosto močenje in uporabo čistil in razkužil. Pri opravljanju tovrstnih opravil je priporočljiva uporaba zaščitnih rokavic z mehko bombažno podlago, ki vpija vlago. Lahko uporabimo tudi dvojne rokavice, najprej uporabimo bombažne, čeznje pa gumijaste.
Procesi staranja se odražajo tudi na nohtih. Tako kot se začnejo pojavljati znaki suhe kože, se obenem lahko pojavijo tudi bolj krhki nohti, ki so bolj dovzetni za poškodbe ob vsakdanjih opravilih. Z leti se te težave počasi stopnjujejo. Pri ženskah se pogosto pojavijo v meni.
Tudi številne kožne bolezni so povezane z lomljivimi nohti, na primer luskavica, okužba z glivicami, ekcemi na prstih rok, pojavijo pa se tudi ob izpadanju las.
Glivične okužbe nohtov nog so petkrat pogostejše kot na nohtih rok. Glivice se na kožo stopal najpogosteje prenesejo s toplih in z vlažnih tal, kjer se zadržuje veliko ljudi, npr. v kopališčih, zdraviliščih, športnih objektih. Spore glivic tja zanesejo ljudje, ki imajo na stopalih okužbo, ki je ne zdravijo ali zanjo ne vedo. Redkejši je neposredni prenos gliv z dotikom okuženega človeka. Okužba je mogoča tudi preko predmetov za nego nohtov in kože, brisač in obutve ter v domačem okolju, kjer pa se praviloma ne prenese na vse družinske člane, čeprav so ji enako izpostavljeni. Svoje verjetno doda tudi dedna nagnjenost.
Glivične okužbe se najprej pojavijo na koži stopal in se šele po več mesecih ali letih prenesejo tudi na nohte nog ali rok. Na nohtih se same ne pozdravijo, potekajo kronično in sčasoma povzročijo okužbo nohtnega ležišča in zarodnega dela nohta. V takih primerih jih je težko pozdraviti. Po ozdravitvah pa se pogosto ponavljajo. Dovzetnost zanje je večja pri ljudeh z motnjami v prekrvavitvi, s sladkorno boleznijo, z imunsko pomanjkljivostjo in s predhodnimi poškodbami nohtov. Pogoste so tudi pri športnikih.
Začetne stadije okužbe, ki še niso prizadele polovice nohtne plošče, lahko zdravimo lokalno z antimikotiki, zdravili s protiglivičnim delovanjem. Zdravljenje je dolgotrajno in lahko traja tudi več kot eno leto. Pri napredovalih okužbah je potrebno zdravljenje s sistemskimi antimikotiki.
Poleg splošnih ukrepov osebne higiene je pomembno predvsem, da vzdržujemo čim bolj suho kožo stopal. Po vsakem umivanju moramo kožo dobro obrisati tudi med prsti. Ljudje, ki se bolj potijo, si čez dan lahko pomagajo z uporabo antiperspirantov ali posipov, ki zmanjšujejo vlažnost povrhnjice. Po uporabi kopališč in rekreativnih objektov je smiselno, da kožo stopal dobro umijemo in obrišemo ter tako zmanjšamo možnost, da bi se okužba pojavila, tudi če smo prišli v stik s sporami glivic.
V poletnih mesecih naj bo obutev zračna. Priporočamo nošenje nogavic, ki jih lahko operemo na 50–60 stopinj, in vsakodnevno menjavanje.
Svetujemo tudi redno pregledovanje kože stopal, še posebej pri ljudeh z večjo dovzetnostjo za te okužbe. Pozorni moramo biti na spremembe na koži in nohtih, tudi na začetno luščenje med prsti nog, da prepoznamo začetne znake okužbe in z zdravljenjem ne odlašamo predolgo.
Bele lise se pojavijo najpogosteje ob poškodbah, ob manikuri ali preagresivnem striženju nohtne kožice, lahko pa nastanejo ob ponavljajočih se mehaničnih pritiskih, npr. tipkanju. Z rastjo nohta se pomikajo navzdol proti prostemu robu. Nastanejo zaradi vdora zraka v nohtno ploščo ali podnohtje. Posamezne bele lise niso znak notranjih bolezni. V večjem obsegu pa se lahko pojavijo ob nekaterih kožnih boleznih, ki prizadenejo tudi nohte (ekcem, luskavica). Pojavijo se lahko tudi pri motnjah prekrvavitve, lise na površini nohta pa so lahko znaki glivične okužbe. Redkeje nastanejo kot posledica podedovanih motenj v izraščanju nohtov.
Nakazano vzdolžno brazdanje nohtov je normalen pojav po 50. letu starosti in odraz funkcionalnih sprememb v procesu staranja.
Lokalizirane prečne brazde na enem ali posameznih nohtih so odraz lokalnih dejavnikov, poškodb, agresivne manikure, hujših lokalnih vnetij kože v predelu obnohtja, okužb. Prečne brazde na več nohtih hkrati in v isti dolžini nakazujejo na sistemski oziroma notranji vzrok. Pojavijo se nekaj tednov po prebolevanju hujše okužbe, lahko pa tudi kot sopojav številnih zdravil (npr. v času kemoterapije). Vzdolžno ali prečno brazdanje nohtov lahko spremlja tudi številne kožne bolezni, na primer luskavico nohtov. Ob dalj časa trajajočem brazdanju več nohtov, ki niso posledica škodljivih zunanjih dejavnikov, je priporočljiv pregled pri zdravniku.
Nohti se pri številnih bolezenskih procesih lahko razbarvajo in pri različnih vzrokih so razbarvanja videti podobno.
Rjavkasto, zeleno ali črno razbarvanje omejenih površin nohtov povzročajo nekatere bakterije in glive. Pri poškodbah se pojavi črnkasto razbarvanje zaradi izliva krvi pod nohtom. Lokalizirano temno razbarvanje na enem nohtu povzroča tudi melanocitno znamenje, zelo redko maligni tumorji. Difuzna razbarvanja nohtov povzročijo zunanji dejavniki, kot so barve za lase, laki za nohte, cigaretni dim. Difuzno razbarvanje spremlja nekatere hormonske nepravilnosti, pojavi se lahko ob zdravljenju s številnimi zdravili. Omejene rožnate lise podnohtja so značilni znak luskavice. Rožnata razbarvanja v obliki podolgovatih črtic se tudi pojavijo v sklopu nekaterih kožnih boleznih, obenem pa tudi pri boleznih srca, ledvic, sistemskih boleznih vezivnega tkiva. Če razbarvanosti nohtov ne moremo pripisati očitnim zunanjim dejavnikom ali ob sumu na okužbo, je potreben pregled pri zdravniku.
Če uživamo zdravo, uravnoteženo prehrano, zaužijemo dovolj vitaminov in mineralov, ki so pomembni za tvorbo keratina nohtne plošče in las (železo, cink, žveplo, vitamini A, C, vitamini B). Dodatno uživanje vitaminskih pripravkov ni potrebno.
»Nohte je treba zaščititi pred zunanjimi škodljivimi dejavniki, kot so stik z detergenti, s čistili, pogosto močenje rok, uporaba agresivnih odstranjevalcev laka za nohte itd.
Odstranjevanje nohtne kožice ni priporočljivo.
Vsi dejavniki, ki izsušujejo ali dražilno vplivajo na kožo dlani ali stopal, neugodno vplivajo tudi na nohte, nega kože dlani in stopal pa posredno ugodno vpliva tudi na nohte.
Pri pojavu okužb nohtov ali kože obnohtja je treba obiskati zdravnika in čim prej začeti z ustreznim zdravljenjem.
December 2013